Slovensko oljkarstvo se ponaša z večstoletno tradicijo. Glede na gospodarske ali vremenske razmere je oljkarstvo doživelo mnoge padce in vzpone, intenziviranje oljkarstva pa se kaže od leta 1991 naprej, ko se je začelo obdobje večjih obnov oljčnikov, ki je trajalo do leta 2005, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvu.

Oljkarstvo v Sloveniji je panoga, ki ima razvojne možnosti, saj se površine oljčnikov iz leta v leto povečujejo in znašajo 2356 hektarov, od tega ekološka pridelava oljk poteka na 243 hektarih. V povprečju so, kot ugotavljajo na ministrstvu, slovenski oljčniki majhni in razdrobljeni.

Letos količinsko bogata letina

Tehnologija pridelave oljk v Sloveniji mora biti sicer prilagojena neugodnim zemljiškim razmeram (majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase, severna pridelovalna območja) in je zahtevnejša kot pridelava na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije.

Letna količina oljčnega olja v Sloveniji zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem suša, v letu 2014 izjemen napad oljčne muhe) v zadnjih štirih letih ne kaže realne vrednosti. Letošnja letina kaže na večje količine, v normalni letini pa znaša proizvodnja oljčnega olja do 700 ton.

Izvoz slovenskega oljčnega olja je zanemarljiv, uvoz pa znaša v povprečju 1500 ton letno. Slovensko oljčno olje dosega visoko kakovost in tudi ceno. V Sloveniji prebivalec povprečno na leto porabi liter oljčnega olja, kar je veliko manj kot v Grčiji, kjer letno porabijo kar 20 litrov oljčnega olja na prebivalca. V Sloveniji je sicer v register živilskih obratov registriranih 33 oljarn za oljčno olje.