Prihodnji teden bosta minili dve leti od katastrofalnega požara na goriškem Krasu. Obnova prizadetih območij intenzivno poteka, v obnovo gozdov so doslej vložili skoraj pol milijona evrov in pogozdili okoli 45 hektarjev površin. Gasilci so dobili novo opremo, nabavljena so letala za gašenje, gasilska zveza je sprejela tudi nove ukrepe.
MINEVATA DVE LETI OD KATASTROFALNEGA POŽARA NA KRASU: Kako poteka obnova?
Slovenija
Katastrofalni požar je izbruhnil 15. julija 2022 sredi vročinskega vala in v 17 dneh uničil 3700 hektarjev površin na goriškem Krasu, od tega 2900 hektarjev gozda. Vse od takrat poteka obnova prizadetih območij, tako da obiskovalci danes že lahko vidijo lepšo podobo pogorišč. Narava se obnavlja tudi sama, uničene površine počasi zelenijo.
V najhuje prizadetih občinah bodo dobili hidrante
Med najhuje prizadetimi v požaru je bila občina Miren-Kostanjevica. Tam trenutno načrtujejo postavitev štirih novih hidrantov, ki bodo stali na območjih, kjer je v primeru požara mogoče postaviti heliodrome. Lokacije so izbrali v sodelovanju z gasilci, zavodom za gozdove in upravljavcem Kraškega vodovoda.
Hidrante bodo dobili tudi v bližnjih občinah. V občini Komen bodo tako postavili osem hidrantov, poleg tega pa še dve izvenletališki pristajališči. Naredili bodo tudi več protipožarnih poti. Tudi v občini Renče-Vogrsko načrtujejo več protipožarnih poti, postavili pa bodo štiri hidrante.
Kot je za STA povedal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, predvidevajo, da bodo hidrante postavili še letos, investicijo pa ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. Zavedajo se, da bodo posledice tako velikega požara sanirali več let. Vsega sicer ne bodo sanirali, delno bodo pustili naravi, da se obnovi sama, je dodal.
V občini Miren-Kostanjevica so delno sanirali prizadeto občinsko infrastrukturo. Med drugim so asfaltirali cesto med Kostanjevico na Krasu in Koriti na Krasu in uredili cesto na Trstelj. Pri slednji so zaradi nestrinjanja članov tamkajšnje agrarne skupnosti opustili načrt za asfaltno prevleko in uredili makadam. Za sanacijo obeh cest je občina namenila skoraj 260.000 evrov. Trenutno največjo pozornost po Humarjevih besedah posvečajo območjem ob prometnicah in nekategoriziranih poteh ter pohodnih in kolesarskih poteh in tamkajšnjim drevesom, ki bi lahko ogrožala mimoidoče.
Enega od glavnih izzivov v prihodnosti na Krasu vidijo v izboljšanju vodooskrbe. Nadejajo se, da bodo skozi projekt vodooskrbe Obale in Krasa za zmanjšanje vodnih izgub prišli do novih povezovalnih vodovodov med kraji, ki bi v primeru požara služili za zagotavljanje ustreznejših količin vode in pritiska. Drugi izziv pa so požarne preseke in gozdne ceste. Eno so minuli mesec že odprli, želijo pa si jih še več, je povedal Humar. Opozoril pa je na težavo zaradi lastništev, kjer se najpogosteje zatakne.
Obnovili okoli 45 hektarjev gozdov, tudi z donacijami
Na Zavodu za gozdove Slovenije so obnovo poškodovanega gozda s sadnjo začeli že konec leta 2022. Skupaj je bilo uničenih okoli 2900 hektarjev gozdnih površin; lani so jih po podatkih zavoda obnovili nekaj več kot 34 hektarjev, letos do aprila pa še 11 hektarjev. Največ obnovitvenih del so izvedli v občinskih in državnih gozdovih, manjši delež pa v zasebnih. Zato nameravajo letos obnovo s sadnjo usmeriti predvsem na površine v zasebni lasti. Pričakujejo sicer, da se bo po naravni poti obnovilo približno 2000 hektarjev gozdov.
Obnova napreduje po časovnici, so za STA pojasnili na zavodu. Ukrepe so razdelili v tri prioritete glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in ogroženost gozda. Zaradi močne regeneracijske sposobnosti ter sposobnosti poganjanja iz panjev in korenin pričakujejo, da se bo večina površin z listavci obnovila po naravni poti. Obnova povsem pogorelih monokultur iglavcev pa bo otežena in dolgotrajnejša, zato je na teh površinah predvidena pretežna obnova s sadnjo oz. setvijo. To bo potrebno na približno 900 hektarjih, od tega v prvi prioriteti ukrepov na okrog 560 hektarjih. Doslej so izvedli 40 odstotkov ukrepov iz te prve prioritete, kar ocenjujejo kot zelo dober rezultat.
V obnovo gozdov je bilo v minulih dveh letih skupaj vloženih približno 450.000 evrov, od tega okoli 288.500 evrov iz državnega proračuna in gozdnega sklada ter približno 110.000 evrov donacij. Po sklepu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer za najbolj nujen obseg celovite sanacije, ne samo obnove gozdov, dolgoročno namenjenih 12 milijonov evrov. Letna razpoložljiva namenska finančna sredstva določajo na podlagi programa del in vlaganj v gozdove za tekoče leto in te trenutno zadoščajo za potrebe sanacije gozdov na Krasu, so dodali na zavodu.
Za gašenje nova letala, oprema in ukrepi za delovanje gasilcev
V času, ko je na Krasu divjal ogenj, je bilo na požarišču težko čakanje na pomoč letal za gašenje iz sosednjih držav. Od teh je bila Slovenija odvisna, ker svojih ni imela. Vlada se je zato po požaru odločila zagotoviti več letal za ta namen. Tako so kupili štiri air tractorje, ki so že prispeli v Slovenijo. Poleg tega so za Slovensko vojsko nabavili transportni letali spartan, za kateri bodo predvidoma prihodnje leto pridobili tudi gasilni modul, primeren za gašenje večjih požarov..
Uspešna akcija Skupaj za Kras tudi z ugledno nagrado
Še vedno živi tudi akcija Skupaj za Kras, ki so jo zagnale občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen. Kot je za STA povedala direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, so v njenem okviru do zdaj zbrali prek 320.000 evrov. Sredstva so namenili za obnovo pogorišča s sadikami, obenem pa vzpostavljajo nov turistični produkt Zeleno srce Krasa. Ta bo ponudil 100-kilometrsko pohodniško traso v šestih etapah, ki bo povezala štiri slovenske in tri italijanske občine.
V okviru akcije Skupaj za Kras so doslej izpeljali več kot 25 akcij pogozdovanja. Samo do konca leta 2023 so posadili več kot 30.000 sadik, pri čemer je sodelovalo okrog 4000 prostovoljcev. Letos so se povezali z Zavodom za gozdove in poudarjajo strokovne akcije z namenom negovanja posajenih sadik, da bo izplen čim boljši.
Projekt so tudi v svetu prepoznali kot primer dobre prakse in odličnega sodelovanja med lokalno skupnostjo, gospodarstvom ter državnimi in izobraževalnimi ustanovami. Leta 2023 je na dogodku Green Destination Days v Berlinu prejel priznanje za tretjo najboljšo trajnostno prakso v svetovnem merilu.