Medtem ko so banke Mercatorju do konca marca čas podaljšale moratorij na plačilo glavnic kreditov, je poplačilo dolga tik pred prazniki terjala Kreditna banka Zagreb (KBZ). KBZ je terjal poplačilo 10 milijonov evrov vrednega zapadlega posojila in dolg dobil tudi poplačan. To sicer ne vpliva na dolgoročni reprogram posojil Mercatorja.
Kot v današnji izdaji piše časnik Večer, naj bi obvestilo KBZ, da zahteva takojšnje poplačilo okoli 10-milijonskega posojila, ki ga je pri njih najel Mercator Hrvaška in se je izteklo 17. decembra, v Ljubljano prispelo tik pred božičem. Ob tem naj bi javili še, da začenjajo postopek izterjave z unovčitvijo menic, obenem pa naj bi že blokirali tudi račune hrvaškega dela Mercatorja.
"Mercator je bil z banko KBZ vseskozi v pogovorih in podobno kot z drugimi bankami smo imeli zagotovilo, da banka ne bo izvajala enostranskih aktivnosti, ki bi lahko ogrozile celotno strukturo finančnega prestrukturiranja," so za STA pojasnili na Mercatorju in dodali, da je KBZ "nepričakovano postavila ultimat in konec lanskega leta zahtevala takojšnje poplačilo obveznosti".
V največjem slovenskem trgovcu so potrdili, da je vrednost obveznosti - ta je bila do konca decembra v celoti poravnana - znašala 10 milijonov evrov.
KBZ je namreč unovčila menice, samo poplačilo pa nima vpliva na dolgoročni reprogram posojil. S tem so se, kot so pojasnili v Mercatorju, strinjale ostale banke.
"Dobili smo ustrezna soglasja ostalih bank, da nadaljujemo z dogovorom o finančnem prestrukturiranju, skladno s prvotnimi načrti," so poudarili v Mercatorju.
Mercator je pred koncem lanskega leta od večine posojilodajalcev prejel obvestila o odobritvi oz. soglasju k predlaganemu okvirnemu dogovoru o prestrukturiranju dolgov družbe. Tako je bil znova podaljšan tudi moratorij na odplačilo glavnic vseh kreditnih obveznosti trgovca, tokrat do vključno 31. marca.
V KBZ so danes povedali, da zaradi instituta bančne tajnosti ne morejo posredovati nobenih podatkov oz. dajati izjav.
Akcija KBZ bi lahko ogrozila sporazum
Akcija KBZ, katere večinski delež je šef Agrokorja Ivica Todorić leta 2005 prodal finančni skupini Agram, bi lahko ogrozila sporazum o dolgoročnem reprogramu milijardnega dolga slovenskega trgovca, še piše Večer in navaja, da postajajo relacije v Todorićevem prevzemu Mercatorja vse bolj zapletene in vroče.
Agrokor se tokrat za Mercator poteguje drugič. Za 53-odstotni delež je pripravljen odšteti 120 evrov za delnico oz. skupaj 240 milijonov evrov. Posel je že dobil zeleno luč slovenskega regulatorja trga, medtem ko je srbski varuh konkurence koncentracijo med Agrokorjem in Mercatorjem odobril pogojno.
Na Hrvaškem postopek presoje koncentracije Agrokorja in Mercatorja pri varuhu konkurence še poteka. Kot so STA povedali v hrvaški agenciji za zaščito tržne konkurence, bi morala po zakonu agencija odločitev sprejeti v roku treh mesecev od začetka druge faze postopka, ki se je začela konec novembra 2013.
Vendar pa v določenih delih postopka, npr. pri odgovoru strank na obvestilo agencije o predhodno ugotovljenih dejstvih, rok ne teče, prekluzivni rok pa se lahko podaljša tudi zaradi nekaterih drugih okoliščin, so še povedali na agenciji in dodali, da tako ni mogoče določno reči, kdaj bo odločitev sprejeta.