Drago Mislej – Mef se je rodil 16. oktobra v Postojni. Mama je bila gospodinja, oče pa zaposlen v prevoznem postojnskem podjetju Transavto. Morda ga je tudi to prisililo, da se je prej kot sošolci naučil voziti tako moped kot avto. Bil je prvi mladinski prvak v gokartu pri nas in mogoče bi pri tem športu vztrajal, če ne bi imel neprijetne nesreče. Pri popravljanju svečke naj bi ga tako streslo, da je dirkanje prekinil.

To, da izhaja iz proletarske družine, ga je zaznamovalo tudi kasneje na njegovi življenski poti. Po dokončani gimnaziji v Postojni se je odpravil na študij novinarstva v Ljubljano, kjer je v študijskih klopeh sedel tudi z Mišo Molk. Na prakso je bil sprejet na Radio Koper. Na radiu je preživel veliko časa, zato je tudi kmalu zaslužil svoj prvi milijon takratnih dinarjev. Po služenju vojaškega roka je z radia presedlal na koprsko televizijo, ki je takrat doživljala svoje zlate čase. Od tam je "kazensko" napredoval na SZDL, po spremembah na Primorske novice.

Sedaj že 20 let ureja izolski tednik Mandrač, poleg tega pa se posveča tudi glasbi in organizaciji družbeno-kulturnih dogodkov. Med temi je bil najbolj odmeven Mediteran Festival, ki je pritegnil umetnike iz celotne Evrope. Eden izmed najplodnejših in najboljših slovenskih tekstopiscev je zajadral tudi v politične vode, saj je bil dolga leta kot svetnik stalni član izolskega občinskega sveta.

Koliko skladb bo na albumu in s kom si sodeloval pri njegovem nastanku?

Na albumu je 12 pesmi, od tega je pet že znanih, ki smo jih že vrteli. Ena izmed teh je Ljubezen v zraku, ki je bila napisana za Štefana iz VDC-ja, potem je pesem Za zmeraj, ki je nastala za 100. obletnico občine Postojna, potem so še Črni bratje in Marije niso našli ter singel Grem, ki se sedaj vrti. Največ časa v studiu sem preživel z Andreo Flegom, potem pa so tu še moj kitarist Armando Šturman, ki je z mano že od vedno. Po 30 letih se je vrnil Jadran Ferjančič, izvrsten klaviaturist, ki je igral po celi Evropi. Poškodba pri surfanju ga je prisilila, da je bil eno leto doma, tako da je ustvarjal z nami. Z nami je bil tudi Angelo Strupar – Đele iz Gradca, pa basist Giorgio iz Trsta, ki sodeluje tudi s Flegom. Prišlo je tudi nekaj zanimivih gostov, tako je prišla pevka Steffy, pa pevci iz Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, imeli smo tudi enega pozavnista, skratka … Veliko nas je bilo.

Vedno imaš veliko sodelovanj. To kar tako nastane?

Moram reči, da imam veliko prijateljev in znancev. Tudi nisem nikoli nobenemu računal, tako da vsak pride z veseljem. No ne vem, če pridejo z veseljem, vendar mi radi vrnejo uslugo.

Kaj pa Tinkaro, je nisi nič "ponucal"? Ni bilo primernega komada?

Glej, Tinkara je premočna. Če daš Tinkaro zraven, pozabijo, da si ti tam. Sicer je pa Steffy zelo dobro odpela in mislim, da bo še naredila dobro kariero. Mislim pa, da so to vsi boljši pevci od mene, boljše pojejo kot jaz. Jaz imam edino srečo, da imam že malo starejši, zvožen glas in da ljudje verjamejo v tisto, kar pojem. Znam pa napisati pesem. Tukaj se rešujem.

Kako se pa rodi ideja za pesem, pride to samo od sebe, rabiš navdih za besedilo?

Ni več tiste romantike, da si nesrečno zaljubljen, pa pišeš pesmi, to "ne pali" več! Zgodi se tako, da ko vstaneš ali imaš zelo čisto ali polno glavo in takrat vzameš kitaro in si brenkaš, takrat si zapišeš neke ideje. Ali pa gledam v neko sliko in jo skušam opisati z besedami. Skušaš povedati neko zgodbo in vmes potisniti kakšno modrost. Sedaj naredim že vso melodijo in kasneje v studiu spravimo skladbo skupaj. Sedaj pravzaprav vadim z bandom, s katerim sem pričel pred 30 leti – Deseti brat oziroma Bakala blues band. To so Duilio Peroša, Igor Korenika in Vlasti Kozlovič. Vsi smo ista generacija. Tako bo precej rockerski tudi ta. Sicer sem že mislil, da bom na stara leta končal pri šansonih, vendar očitno ne bo šlo, spet nekaj ropota (smeh). Pri tem moram reči, da me je impresioniral Bruce Springsteen, ko je nastopil pred meseci v Trstu. Tako je potrebno delati glasbo, treba je biti pošten do glasbe. Zato se brezkompromisno vračamo k rocku. Ko ljudje verjamejo, da delaš pošteno glasbo, potem verjamejo tudi vate. Sicer sem imel kar nekaj težav s tapravimi glasbeniki, ker me kot takega sprva sploh niso smatrali, ampak sedaj menijo, da bi skoraj lahko bil "muzičar". Sedaj se celo pogovarjajo z mano. Imam srečo, da so med mojimi prijatelji tudi Predin, Kreslin, Lovšin, tako da se velikokrat znajdemo na istem kraju.

Kaj pa koncerti, kdaj bodo?

Promocija bo v drugi polovici januarja v koprskem gledališču, v Mariboru, klubu KGB v Celju, v Novi Gorici, Ajdovščini, v Novem mestu, pa še kje. Žal, v Izolo pa ne verjamem. V zadnjih 15 letih me niso niti enkrat vprašali na Centru za kulturo, šport in prireditve, če pridem igrat in sedaj se mi zdi zaman. Če bomo naredili promocijo v Izoli, bomo verjetno kar na dvorišču galerije Insula. Sami ga bomo izpeljali. Jaz razumem, da me ne smatrajo za glasbenika, vendar… No, ne bom. Tudi zdaj, ko sem star čez 60 let, smo bolj jazzerji ameriškega tipa in igramo tudi za 100 do 150 evrov.