MEDNARODNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC: Žrtvam nasilja je pomoč na voljo tudi v času pandemije!

Slovenija

Današnji mednarodni dan človekovih pravic, 10. december, poteka pod geslom Za hitrejše okrevanje in podnaslovom Zavzemimo se za človekove pravice. Ljudje in njihove pravice morajo biti v ospredju odziva na pandemijo, poudarjajo v ZN. V Sloveniji pa varuh Peter Svetina kot ključne vrednote izpostavlja strpnost, solidarnost in človečnost. Od 25. novembra do vključno danes so potekale akcije različnih organizacij, ki so skušale opozoriti na pravice, ki so pozameznikom v tem obdobju kršene. Poseben poudarek je bil tudi na nasilju bodisi v družini bodisi v intimnem partnerskem odnosu. O tem smo govorili s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin, ki ponovno obvešča, da je tudi v času epidemije žrtvam na voljo pomoč.

Za ustrezen odziv na pandemijo covida-19 in našo zaščito tudi v prihodnosti potrebujemo univerzalne okvire, ki temeljijo na človekovih pravicah, denimo na prizadevanjih za zagotovitev zdravstvenih storitev za vse, je v poslanici ob mednarodnem dnevu izpostavil generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres.

Učinkovit odgovor na pandemijo mora po njegovih besedah temeljiti na solidarnosti in sodelovanju. Razdiralni pristopi, avtoritarnost in nacionalizem pri soočanju s to globalno grožnjo po njegovih besedah nimajo nobenega smisla. Spomnil je na svoj poziv k ukrepom za spoštovanje človekovih pravic, ki ga je izdal letos ob 75-letnici ZN. V njem izpostavlja osrednjo vlogo, ki jo imajo človekove pravice v odzivanju na krize ter v prizadevanjih za enakost spolov, sodelovanje javnosti, podnebno pravičnost in trajnostni razvoj.

Peter Svetina

Tako v boju proti pandemiji kot pri oblikovanju boljše prihodnosti za vse sodelujmo, pri tem pa naj bodo v središču človekove pravice, je še pozval v poslanici ob mednarodnem dnevu.

Slovenski varuh človekovih pravic Svetina pa je v svoji poslanici ocenil, da zdajšnji čas prinaša tudi trenutek za razmislek o naših vrednotah in o kulturi, ki jo povezujemo z njimi - "o kulturi strpnosti, kulturi sprejemanja in dialoga, kulturi vključevanja in nenazadnje tudi kulturi medsebojne komunikacije". Opaža, da je nestrpnosti v času epidemije še več.

V sredinem spletnem pogovoru z novinarjem in voditeljem na Radiu Slovenija Miho Šaleharjem pa je odgovoril tudi tistim, ki menijo, da vlada z ukrepi za zajezitev epidemije preveč posega v človekove pravice oz. da jih ne bo vrnila na raven iz časa pred epidemijo. "Imamo postulate demokracije, imamo postulate človekovih pravic, imamo konvencijo ZN o človekovih pravicah, Evropsko listino o človekovih pravicah, kjer so zadeve jasne," je poudaril. Regresije človekovih pravic po njegovih besedah "ne smemo dovoliti in je ne bomo dovolili".

Miha Lobnik ob dnevu človekovih pravic: »Pravica do enake obravnave je temeljna človekova pravica. Z varstvom pred...

Objavil/a Zagovornik načela enakosti dne Četrtek, 10. december 2020

Tudi po mnenju zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika je v času družbene krize, ki jo je povzročil covid-19, toliko bolj pomembno, "da imamo pri iskanju rešitev za te še nikoli doživete izzive ves čas pred očmi spoštovanje človekovih pravic vsakega od nas". Epidemija po njegovih besedah ne sme biti razlog za opuščanje temeljnih vrednost.

Generalna skupščina ZN je za mednarodni dan človekovih pravic določila 10. december, ker je na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.

Da je epidemija covida-19 močno vplivala na porast nasilja v intimnih partnerskih in družinskih odnosih, smo že poročali. Podobne informacije nam je posredovala tudi Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. "V času spomladanske karantene smo zaznali, da so se družine zaprle vase. Žrtve so tako nase prevzele veliko odgovornosti za vzdušje v družinah, s skrbjo za otroke in starejše, naredile so vse, da bi nasilje umirjale, čeprav to seveda ni v njihovi moči. To je žrtve še dodatno izčrpalo. V prvem valu epidemije pa v intimnih partnerskih odnosih ni bilo femicida," pojasnjuje stanje izrednih zdravstvenih razmer.

"V času prve karantene smo opazili, da so številke tistih, ki se obračajo na nas, najprej močno  upadle. Potem, ko smo na nasilje opozarjali v javnosti, pa so ponovno skokovito narasle. Konec avgusta smo zaznali v naši organizaciji največje število klicev s strani žrtev, ker se je takrat že govorilo o drugem valu in ponovnem zaprtju. Mnogo žrtev nam je dejalo, da iste karantene še enkrat ne bodo preživele," opisuje dogajanje in dodaja, da opažajo povezavo med prisotnostjo teh tematik v medijih in klicov oziroma prijav žrtev nasilja. 

"V času trajanje mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki trajajo vsako leto od 25. novembra do 10. decembra, ponovno opažamo skokovito rast klicev. Opažamo, da je količina klicev močno povezana s prisotnostjo teh tematik v medijih. Če se v medijih povečajo informacije o nasilju nad ženskami, se poveča tudi število klicev. Zato je zelo pomembno, da se v medijih o tem govori, saj se potem tudi žrtve obrnejo na nas po pomoč."

Danes se akcije, ki so trajale od 25. novembra, zaključujejo. "V tem času smo skušali opozarjati in izpostavljati, da je nasilje v družini tudi kršitev človekovih pravic. Vsi imamo pravico živeti brez nasilja, pomoč žrtvam pa je na voljo tudi v času pandemije. Zavodi, centri, varne hiše morajo delovati ne glede na to, kaj se na zdravstvenem področju dogaja. Opazili smo namreč, da je veliko žrtev v prvem valu mislilo, da se ti programi ne izvajajo."

Objavil/a Društvo za nenasilno komunikacijo dne Sreda, 09. december 2020

Posebej zaskrbljujoče se ji zdi tudi stanje otrok, saj kot pravi "nimamo vpogleda v to, kaj se dogaja z njimi. Otroci v teh časih niso več v stiku z vzgojitelji, učitelji, trenerji ali ostalimi odraslimi izven družine, večino časa pa so zaprti v istih prostorih s starši, ki ne ravnajo vedno v njihovem interesu oziroma so včasih nasilni. V času 'lockdowna' tudi centri za socialno delo niso prejemali prijav o ogroženih otrocih in jim niso mogli pomagati. Prijav pa ni bilo, ker to običajno počno šole, učitelji, drugi pomembni odrasli – ravno tisti, s katerimi otroci trenutno niso v stiku. Seveda je bilo nasilje še vedno prisotno, a je bilo teh prijav bistveno manj. Zato tudi apeliramo na sosede in na vse bližnje: ko opazite nasilje, obvestite pristojne inštitucije," opozori.

Pogovor pa zaključi z mislijo, ki je bila v času trajanja akcije v njihovem društvu bistvena: "Vsakič, ko pridemo s temi tematikami v medije, vidimo ogromen odziv. Poudariti želimo ravno to: tudi v času pandemije in 'lockdowna' je pomoč na voljo!"

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija