Današnja sestanka sta sicer prva v nizu sestankov s sodniki po vsej državi, ki bodo sledili v prihodnjih tednih. Kot je na novinarski konferenci po popoldanskem sestanku v Kopru pojasnil Masleša, goriško okrožno sodišče tako ali tako ni problematično, zadeve pa se bistveno izboljšujejo tudi na koprskem.

Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča je sicer moč delovanje sodišč po državi še izboljšati, zlasti glede skrajšanja začetnega časa od takrat, ko zadeva pride na sodišče, do takrat, ko jo sodnik vzame v roke. Masleša je ob tem ocenil, da med sodniki obstaja volja za vložitev dodatnega napora, zato meni, da bi v letu in pol do dveh let dosegli stanje, ki bi bilo primerljivo z ostalimi evropskimi državami.

Težave zaradi proračuna

V odgovoru na vprašanje, ali utegne rebalans proračuna ogroziti začasne ukrepe, ki so jih sprejeli za izboljšanje delovanja sodišč, pa je bil Masleša kritičen in ocenil, da je sedanji proračun "z vidika sodstva problematičen, ker ogroža doseganje oziroma tudi nadaljevanje takega ritma, ki ga mi skušamo še pospešiti".

Začasna predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič je predstavila ukrepe, ki so jih sprejeli z namenom zmanjšanja števila nerešenih zadev. Tako so zaprosili za pomoč preostala, manj obremenjena okrožna sodišča, na njihov apel pa so se odzvali v Novi Gorici, Murski Soboti in Mariboru, kamor so prenesli skupno okoli 470 različnih zadev. S pomočjo vrhovnega sodišča so poleg tega dobili dodatno pomoč v obliki strokovnega osebja. Nazadnje pa so izvedli tudi reorganizacijo dela sodnikov, ki so jih razbremenili nesodniških opravil, ter poskrbeli za enotno obremenjenost sodišč znotraj okrožja.

Solidarnost med sodišči nujna

Masleša je ob tem ocenil, da je solidarnost med sodišči nujna. "Dejstvo je, da ta sodišča, ki so priskočila na pomoč, niso toliko obremenjena in je tudi prav potem, da sodniki tukaj pomagajo," je povedal in dodal, da gre za "trd oreh, ki ga bo treba rešiti v okviru spremembe mreže sodišč".

Predsednica koprskega višjega sodišča Joža Velkaverh pa je izpostavila, da je njihovo sodišče v letu 2011 postalo edino pritožbeno sodišče v državi, ki rešuje vse pritožbene zadeve. Ob tem je zlasti poudarila pomen informatizacije in specializacije sodišč.

Kot primer je navedla informatizacijo zemljiške knjige, ki je po njenih besedah prinesla tudi poenotenje sodne prakse. Prav zagotavljanje enotne sodne prakse pa prinaša pravno varnost, predvidljivost odločanja in hkrati ljudi odvrača od nepotrebnega pravdanja, je dodala.