Upravno sodišče je sicer pred tem razsodilo, da bi morala Slovenija vsakemu migrantu, ki ga vrne na Hrvaško, izdati odločbo. Naglo vračanje tujcev v okviru meddržavnega sporazuma, brez izdane odločbe in torej brez možnosti pritožbe, po mnenju upravnega sodišča namreč pomeni kršitev evropske in domače zakonodaje ter ustavno zagotovljenih pravic.

Ministrstvo za notranje zadeve se je na to sodbo, ki jo je sprožil migrant iz Maroka, pritožilo, vrhovno sodišče pa je ministrstvu pritrdilo. Po poročanju časnika so na ministrstvu in policiji s sodbo, ki je prva tovrstna na področju vračanja tujcev na Hrvaško v skladu s sporazumom med slovensko in hrvaško vlado, zadovoljni. Kot so pojasnili za Dnevnik, je vrhovno sodišče presodilo, da sporazum ni neskladen s pravom EU, prav tako ni ugotovilo kršitev človekovih pravic v postopkih vračanja na Hrvaško.

V časniku ob tem navajajo, da pravni predpisi sicer predvidevajo, da naj bi migrantom, ki jih slovenska stran brez odločbe vrne na Hrvaško, odločbo izdala hrvaška policija, a se to ne zgodi, temveč migrante izžene v Bosno in Hercegovino. Ker slovenski policiji torej ni treba preverjati, kaj v nadaljevanju počne hrvaška policija, namerava Delovna skupina za azil po poročanju Dnevnika v imenu maroškega migranta vložiti ustavno pritožbo.

Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini pa so po poročanju časnika opozorili, da sodba vrhovnega sodišča še ne pomeni ustaljene sodne prakse, saj da je letos upravno sodišče v primeru prosilca za azil iz Kameruna ministrstvu zapovedalo, naj Kamerunca, ki je bil na podoben način kot Maročan izgnan iz Slovenije in je končal v BiH, vrne v Slovenijo, mu omogoči prošnjo za azil in izplača odškodnino.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pa je za časnik izrazil prepričanje, da je Slovenija s sodelovanjem v verižnih vračanjih soodgovorna tako za ravnanje hrvaških policistov z begunci kot za stanje v nehumanih bivanjskih okoljih begunskih taborišč v Bosni in Hercegovini.