Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.
MALIM DELNIČARJEM INTEREUROPE JE DOVOLJ: Po sedmih letih bi končno imeli izplačane dividende
Koper
Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.
"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.
UPORABA EASYPARK APLIKACIJE SE OBRESTUJE: Plačaš le toliko, kolikor parkiraš (VIDEO)
EasyPark aplikacija, ki omogoča enostavno plačevanje parkirnine, je sedaj na voljo v vseh štirih obalnih občinah. Parkirnino lahko plačate z mobilno aplikacijo ali SMS-om Uporaba EasyParkove storitve je ali SMS-om. varna in enostavna ter lahko poteka na dva načina, z mobilno aplikacijo Velika prednost uporabe aplikacije je t. i. minutno parkiranje.
Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.
V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".
Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.
Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.
Komentiraj
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
NAVSEZGODAJ POVOZILA DIVJEGA PRAŠIČA: Policijski zaznamek bo romal na zavarovalnico
A.P.
-
danes ob 15:21
Novo iz Slovenije
POSEBEN POKLON ZLATI KOPRSKI OLIMPIJKI: Od danes Andreja Leški na poštni znamki
T.K.
-
danes ob 10:04
ZBOLEVAJO VEČINOMA ŠOLARJI: Po pandemiji petkrat, letos desetkrat več atipičnih pljučnic
T.K.
-
danes ob 08:48
Problematika malih delničarjev je večplastna, po letih divje pri(h)vatizacije pa je jasno, da so v takšnih razmerah v manjvrednostnem in drugorazrednem položaju. Za to je kriva tudi sama zakonodaja in predvsem nezadostno varstvo manjšinjskih delničarjev ter določbe ZDR-1 ter Prevzemne zakonodaje ZPre-1. Vsi avtorji zakonodaje trdijo, da je zakonodaja dovolj dobra in prenešena iz nemške zakonodaje, a praksa je pokazala, da je možno praktično vse, samo, da se čimprej iztisne male delničarje. Kljub temu, da je prag za iztisnitev malih delničarjev dokaj visok 90%, je potem po iztisnitvi zelo težko dokazovati premoženje družbe, predvsem pa določitev poštene tržne cene delnice. Po iztisnitvi pa mali delničarji nikoli več ne bodo deležni pripadajočih dividend, ki si jih bodo določili, kot večinski lastniki na skupščinah. Te skupščine družb so pogostoma velika farsa, saj edini delničar, predlaga in odloča o razdelitvi dobička, kar je povsem nepojmljivo, čeravno je vse po črki zakona. Drugi velik problem, pa je v tem, da se mali delničarji ne znamo organizirati, ne znamo izkoristiti še teh pravic, ki so nam bile zakonsko priznane, saj je spričo lastninske privatizacije, praktično vsakdo pridobil lastninsko pravico v svojem podjetju, investicijskih družbah itd...v kakšno sprevrženost se je vse skupaj razvilo, pa pričajo razočarani mali delničarji, ki svojega premoženja, žal, niso mogli oplemenititi, ampak so iztržili veliko manj, kot so jim prinesli lastninski certifikati. Poleg tega, pa so tudi družbe, ki so ustanovljene za zaščito malih delničarjev, pogostoma zapadejo v sodne spore v gospodarskih družbah, saj zelo težko zberejo, spričo velikega števila delničarjev, zadovoljivo podporo. Ampak vse je po črki sprejetih zakonov, ki bi naj ščitili manjšinjske delničarje, a se je v teh letih izkazalo, da najbolj ščitijo večinske in absolutne in 100% lastnike gospodarskih družb.