Kot je ob čestitki in zahvali vsem sodelavcem ter poslovnim partnerjem dejal predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast, bodo s tako podporo in nadaljnjimi investicijami v povečevanje zmogljivosti še naprej ohranjali status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu.

Sicer pa bo nadaljnja rast pretovora kontejnerjev in zagotavljanje visoke stopnje produktivnosti v veliki meri odvisna tudi od podaljšanja pomola I. Operativno obalo kontejnerskega terminala, ki so jo podaljšali za skoraj 100 metrov, so predali v uporabo že junija.

Nadaljevali so tudi z gradnjo skladiščnih površin v zaledju obale, kjer bodo do sredine prihodnjega leta pridobili skupaj 25.000 kvadratnih metrov dodatnih površin. Dela sicer izvajajo po fazah, tako da polovico novih površin že uporabljajo za skladiščenje kontejnerjev.

Po Napastovih besedah gre za najpomembnejši infrastrukturni projekt Luke v zadnjih desetih letih, tako s finančnega kot strateškega vidika. Vrednost celotne naložbe znaša 45,6 milijona evrov, pri čemer so del sredstev prejeli tudi iz evropskega projekta NAPA4CORE.

S tem in z dodatnimi izboljšavami na področju procesov dela bodo letno zmogljivost terminala povečali na 1,5 milijona kontejnerskih enot. Za lažje obvladovanje teh količin so že naročili dve novi kontejnerski dvigali, ki bosta prispeli predvidoma sredi prihodnjega leta. Ob tem pripravljajo dokumentacijo za začetek gradnje severnega dela prvega pomola, ki bo tudi namenjen kontejnerjem.

Glede na to, da že danes polovica vseh kontejnerjev, ki jih pretovorijo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj kontejnerskega terminala in koprskega pristanišča nasploh odvisen tudi od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem, opozarjajo v Luki in dodajajo, da bo drugi tir začel delovati predvidoma leta 2026, ob tem ko država posodablja tudi ostale dele slovenskega železniškega omrežja.