Epidemija je v dobavne verige prinesla ogromne spremembe. Če so logistični akterji prej zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni, je na okrogli mizi, ki jo je gostila uprava za pomorstvo, navedel Cah.

Evropska pristanišča, vključno z Luko Koper, so po njegovih besedah pod velikim pritiskom. Zamude pri odpravi tovora so vplivale na zasedenost skladiščnih površin, kar povzroča tudi manjšo produktivnost na kopenski strani, je dodal.

Kot je še ugotavljal Cah, si stranke v logistični panogi želijo predvsem zanesljivosti v dobavi, zato tudi blago naročajo vnaprej.

Po mnenju predsednika sekcije pristaniških špediterjev Čedomila Bojanića je najhujše pomanjkanje predvidljivosti, saj ni mogoče normalno načrtovanje z logistiko povezanih storitev. "Veliko breme je tudi z vidika cen, ki so trenutno zelo volatilne," je dodal.

Predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije Gracijan Necmeskal je opozoril na vpliv razmer v Aziji, od koder pride največ kontejnerjev, namenjenih v Koper. Izpostavil je povečano število ladij na sidrišču koprskega pristanišča in ocenil, da bo težava z zasičenostjo kapacitet postala še večja.

Cah se je s tem strinjal, saj zaradi daljših zamud v pristaniščih severne Evrope se bo pritisk na skladiščne kapacitete Luke še povečal. Pri tem je opozoril na dodatne težave pri hitri odpremi blaga zaradi prenove železniške infrastrukture, ki je v teku v Sloveniji.

Pristaniški kapitan Vladimir Vladović je ocenil, da se varnostna situacija zaradi večje količine ladij na čakanju pred koprskim pristaniščem ni spremenila, saj točno vedo, kje so vse ladje, ki so namenjene v Koper. Na sidrišču pred Luko imajo na voljo 13 sidrnih točk, v primeru še dodatnega povečanja števila ladij pa imajo odrejenih še dodatnih 10 položajev za sidranje.

Necmeskal je pomiril prisotne z izjavo, da vojna v Ukrajini ne bo imela večjega vpliva na koprsko pristanišče, saj so količine blaga iz Ukrajine in Rusije minimalne.

Je pa Bojanić dodal, da je zaradi vojne že opazen povečan interes romunskih in bolgarskih špediterjev, ki so prej uporabljali Črno morje, za severni Jadran.

Povečanje prihodkov v logistiki po Bojanićevih besedah v večjem delu ni neposredno povezan s povečanjem količine pretovorjenega blaga, ampak je posledica podražitev. To pomeni, da morajo vsi akterji v logistični verigi vložiti bistveno večje napore, da izpolnijo standarde, ki jih od njih pričakujejo stranke.

Od prihodnje vlade Necmeskal pričakuje, da pustijo pri miru stvari, "ki so naravnane v pravo smer". Kot je dodal, ob vsakokratni menjavi predsednika uprave Luke stvari za določen čas zastanejo, kar ni dobro.

Bojanić pa si od nove vlade želi več posluha za logistično dejavnost, saj je odnos vsakokratne vladajoče ekipe do logistike na splošno izredno podcenjujoč.

BONUS VIDEO: Slovenci na begu pred roko pravice