"Prevetrila sva vse ključne dileme, s katerimi se v Luki soočamo, tako razvojne v smislu novih in obstoječih investicij kot tudi v smislu podpre razvoja luke. Govorim predvsem o železniški infrastrukturi, tovorni postaji Koper in ostalih aktivnostih, ki nas povezujejo z državo in z ministrstvom ter pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj in poslovanje," je srečanje z ministrom strnil predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast.

Kot je dodal, v Luki letos podirajo rekorde na vseh segmentih. "Verjamemo, da bomo presegli milijon kontejnerjev, na avtomobilskem terminalu pa presegli zgodovinsko število 750.000 avtomobilov. Tudi na vseh ostalih terminalih podiramo mesečne in letne rekorde, čemur sledijo tudi finančni kazalci. Kot danes vidimo, bo imela Luka v tem smislu rekordno leto," je pojasnil.

Da je Luka v "zelo dobri kondiciji", se je strinjal tudi Kumer. "Globalizacija ima najtesnejšo stično točko v Luki Koper," je v izjavi po obisku izpostavil Kumer in izrazil veselje, da se je uprava Luke Koper že pred krizo dobro pripravila na razmere in da obvladuje tveganja. "Skrb s strani države ni tako visoko kot pa mogoče strateški vidik, za katerega je treba še naprej skrbeti," je dejal.

Kumer je ob tem izpostavil, da je luka velik energetski porabnik, sta se pa z Napastom strinjala, da rezerv tu ni, "še posebej ker imajo pred sabo res velikopotezne načrte". "Država mora na vse možne načine poskrbeti, da jih podpre," je dodal.

Minister in prvi mož Luke Koper sta tudi strinjala, da je treba širše območje pristanišča pogledati z več vidikov. "Tu so stične točke logistike, Slovenskih železnic in Luke Koper, pomorskega prometa, energetike s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja in Darsa kot upravljavca cestne infrastrukture," je naštel. "Ves razvoj bo tako treba koherentno in sinergijsko razvijati v prihodnje," je prepričan Kumer.

Na fotografiji (od leve) koprski župan Aleš Bržan, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast ob današnjem obisku z ministrstva.

Kumer je izpostavil tudi omejitev prostora v luki. Slovenija ni neskončno velika, neomejenega prostora v pristanišču ni. "Že danes je treba zelo učinkovito in gospodarno ravnati s prostorom. To se počne," je ocenil.

Napast je med aktualnimi naložbami izpostavil širjenje severnega dela prvega pomola, s katerim bodo pridobili dodatne odlagalne površine za kontejnerski terminal in možnost povečanja operativne obale, kar je tudi ključno za nadaljnji razvoj kontejnerskega terminala. "Hkrati pa kontejnerski terminal širimo v zaledje," je dodal. Izziv do prihodnjega leta je po njegovih besedah med drugim tudi kamionski terminal, saj morajo do takrat zapustiti obstoječega.