Poslanec Levice Matej T. Vatovec je julija vladi podal poslansko pobudo, naj do septembra pripravi analizo, kakšen je obseg prekarnega dela v podjetjih v državni lasti, ter da naj zagotovi takšne spremembe strategije upravljanja kapitalskih naložb države, da bodo ta podjetja tovrstne delavce zaposlila.

Kot je tedaj navedel Vatovec, v Levici ugotavljajo vedno večjo segmentacijo dela v državi, med delavci, ki so redno zaposleni, in tistimi, ki delajo v različnih prekarnih oblikah dela, tudi v podjetjih v državni lasti. Pri tem je navedel primere v Slovenskih železnicah, Luki Koper in Petrolu ter tudi na ljubljanskem onkološkem inštitutu.

Za Luko Koper je Vatovec predlagal odpravo poslovnega modela izvajalcev pristaniških storitev (IPS), delavce, ki jih Luka Koper potrebuje za opravljanje osnovne dejavnosti, pa bi zaposlili neposredno v Luki.

V koprski Luki, ki je bila v zadnjih mesecih na udaru prav v zvezi s podizvajalci - SDH je na skupščini Luke Koper konec junija med drugim sprejel sklep o uvedbi posebne revizije, ki bo preverila posamezne posle Luke z IPS v zadnjih treh letih - so prek Ljubljanske borze na to pobudo odgovorili, da so stroški pristaniških storitev družbe lani znašali 25,29 milijona evrov, od tega pa so stroški izvajalcev pristaniških storitev brez strojev znašali 20,69 milijona evrov in so jih vključili v analizo stroškov potencialnih zaposlitev IPS.

Konec maja lani je imela Luka izdanih 1237 dovolilnic za IPS, od tega je bilo 70 odstotkov imetnikov dovolilnic zaposlenih pri IPS, 19 odstotkov pri podizvajalcih IPS in 11 odstotkov študentov pri IPS. Povprečno dnevno število zaposlenih pri IPS, ki so v letu 2016 vstopili v pristanišče, se je po mesecih gibalo od 600 do 740, dnevni maksimumi so se po mesecih gibali od 820 in 920, dnevni minimumi pa od 250 do 430. Mesečni strošek IPS se je po mesecih v letu 2016 gibal od 1,6 do dveh milijonov evrov.

V Luki so ob tem ocenili, da bi - če bi se odrekli podizvajalcem - morali zaposliti od 1200 do 1250 delavcev, da bi lahko ohranili raven storitve iz leta 2016, ocenjen strošek dela potencialne zaposlitve vseh delavcev IPS v Luki Koper pa bi leta 2016 skupaj znašal 44,3 milijona evrov.

Kot so pojasnili, se potrebno število zaposlitev razlikuje od maksimalnega števila vhodov, saj vključuje tudi potrebo po večjem številu zaposlenih zaradi predvidenih odsotnosti zaposlenih (delo ob praznikih, koriščenje dopusta, bolniški stalež itd.). S tem bi se strošek, ki ga je Luka Koper plačala izvajalcem pristaniških storitev brez stroškov zagotavljanja strojev leta 2016, povečal za 23,6 milijona evrov, družba pa bi z zaposlitvijo delavcev pri IPS podjetjih morala dodatno kupiti tudi stroje, ki jih danes zagotavljajo nekateri IPS.