Zakaj si se odločil za kandidaturo in delo v muzeju? Kje si videl izziv?

Odločitev je splet okoliščin. Prva je bila ta, da sem bil iskalec zaposlitve, druga pa ta, da sem videl razpis, kjer sta moja izobrazba in profil ustrezala razpisnim pogojem. Zadeva me je sprva le relativno zanimala, kasneje pa sem uvidel, da se da še veliko narediti v tej ustanovi. Uvidel sem velik potencial, zato sem se tudi prijavil na razpis. Moram pa reči tudi, da sem imel srečo, saj ni bilo veliko ljudi prijavljenih. Pri vsaki odločitvi mora imeti človek optimizem in nekoliko sreče. Hvaležen sem vsem, ki so mi do sedaj zaupali, in okoliščinam, ki so mi to omogočile.

Kakšne spremembe si do sedaj uvedel?

Pripravljamo se na prihajajočo turistično, no pravzaprav bi jo poimenoval lepo sezono, saj ni namenjena le turistom. Muzej bo vedno bolj postal kulisa za dogodke, ki so smiselno povezani z muzejem, kajti muzejska ponudba tega muzeja tukaj je v regionalnem smislu Sredozemlja dokaj povprečna, ni nekih presežkov. Ampak to ne pomeni, da ni dobra. Ni pa taka, da bi privabila obiskovalca iz 100 ali 200 kilometrov oddaljenosti. Zato moramo obogatiti našo ponudbo z dogodki, ki bodo privlačili tako lokalno prebivalstvo kot obiskovalce od drugod. Do te pomladi bo nared sistem avdio vodiča. Dandanes je na razpolago sodobna tehnologija pametnih telefonov, s pomočjo QR kod bodo tako lahko obiskovalci poslušali razlago muzejskih eksponatov. Sedaj imamo na voljo tudi platno in vrhunsko ozvočenje v minimalistični zasnovi. Imamo izredno zmogljivo prezentacijsko tehnologijo. To smo povezali z že obstoječo tehnologijo preko sistema brežičnega interneta – WiFi, ki je odslej na voljo tudi obiskovalcem.

Več imate sedaj prikaza nesnovne dediščine, koliko je ta pomembna v današnjih časih za družbo?

To, kar delata Neža Čebron Lipovec in Maša Sakara Sučevič, je odličen primer, kako pripravljati dogodke za lokalno prebivalstvo, imata vso mojo podporo in vem, da se bo njuno delo s še večjim zagonom nadaljevalo naslednje leto. Moram pa tu poudariti, da je vseh tovrstnih dogodkov razen moje podpore v celoti zadeva energije in volje teh dveh akterk, Neže in Maše. Njima gredo čestitke za to, kar sta do sedaj dosegli, kar je v korist ne le lokalnemu prebivalstvu in njima kot avtoricama zaradi renomeja, ampak celotnemu muzeju.

Po eni raziskavi je razvidno, da ima Koper najmanj kulturnih inštitucij med večjimi mesti v Sloveniji. Kakšna se ti zdi raven kulture v Kopru, je to sploh nek pokazatelj?

Zagotovo ni število noben pokazatelj. To je predvsem pokazatelj odnosa politike države do nekega kraja. Zakaj imamo toliko več kulturnih inštitucij v Ljubljani, lahko razumemo, saj je glavno mesto. Zakaj ima Maribor dvakrat več kulturnih inštutucij, čeprav je tudi dvakrat in pol večje mesto, tudi razumemo. V Gorici so zgradili po vojni tudi veliko kulturnih inštitucij zaradi političnega pomena. Koper je bil veliko let v nekem limbu, izgubil je veliko neke družbene osnove, saj je bila pred vojno sestavljena iz skoraj 80 odstotkov italijanskega prebivalstva, danes pa ga sestavlja skoraj 30 odstotkov prebivalstva iz južnih republik bivše države. Ustanov resda ni veliko, je pa veliko kulturnih društev, ki prinašajo neko vsebino. Jaz bi rekel, da je kultura v Kopru bolj aktivna, prav zato, ker je bolj samonikla kot drugod. Prav tako je uspešno tudi koprsko gledališče pod vodstvom Katje Pegan, brez kakršne posebne podpore od drugod. Ni čudno, da ko se sedaj pogovarjajo o združitvi koprskega in goriškega gledališča, negodujejo ravno Goričani. Po navadi se pri združitvi vedno boji manjši oziroma šibkejši člen in jasno je, kdo pri tej zadevi bolj protestira.

Blizu muzeja se dogajajo tudi protesti. Kako ti kot (bivši) politik gledaš nanje? Si se jih tudi udeležil?

Vsakdo ima pravico, da izraža svoje mnenje na miren način, tudi če je jezno in negativno. Osebno tudi zaradi moje bivše službe in neke bližine politiki in načinu delanja politike se ne udeležujem dogodkov, ki so načeloma proti, brez da bi ponujali neke realne alternative. Po mojem ne ciljajo na nek realen dosežek. Tudi če bi celotna politična elita odstopila, kaj bi se potem zgodilo? Zgodijo se predčasne volitve. Kdo se bo na njih pojavil? Najbrž tisti, ki so pred tem odstopili. Kaj bomo imeli? Spet iste ljudi na vladi. Zato bi bil veliko bolj vesel, če bi se tisti ljudje, ki sedaj protestirajo, aktivirali in nastopili na volitvah, ali pa še boljše, se masovno udeležili volitev in izbrali tisto opcijo, ki je nova, bolj čista kot druge. Tudi zaradi teh razlogov se jaz protestov nisem udeleževal.

Pred kratkim si se poročil. Tvoje poročne fotografije so bile zelo iskane na spletu. Kako komuniciraš z ženo, ki je iz Ukrajine? Sta že bila na poročnem potovanju?

Z Valerijo se pogovarjava pretežno v angleščini, ker sva tako navajena. Jaz se z njo učim rusčine, ona pa se uči italijanščino in slovenščino. Nikoli nama ne zmanjka besed, saj imava na voljo štiri jezike (smeh). Glede poročnega potovanja pa morava uskladiti čas in finance, pa se bova nekam odpravila skupaj. Ona je psihologinja in se ukvarja z duhovnostjo, zato razmišljava, da bi najinemu potovanju dodala tudi ta duhovni pridih. Ona je ljubiteljica toplih krajev. Razmišljala sva o Indiji in Kubi, seveda dokler je Castro ali kdo od njegove družine še živ. 

Več iz rubrike Intervjuji:

Maya Shalaby: "Kljub bombnim napadom se počutim varno!"

Marko Brecelj: Še en oh!

Teršek: "Protesti morajo pripeljati do velikih sprememb"