Če je izgradnjo akumulatorja na Rižani še nekaj let nazaj ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom tedanjega ministra Andreja Vizjaka ocenjevalo kot neustrezno in iskalo nove vodne vire za trajno rešitev vodooskrbe slovenske Istre, si je očitno to isto ministrstvo pod vodstvom ministra Jožeta Novaka premislilo.

Kot so še leta 2021 navajali, so rešitve z uporabo obstoječih ali povečanih vodnih virov, vključno Rižana z akumulacijo Kubed, neustrezne, med razlogi pa navajali, da ne izpolnjujejo pogojev glede "neodvisnosti, odpornosti na morebitno onesnaženje in zadostne zmogljivosti za 50-letno obdobje za tri oskrbovalne sisteme Rižanskega, Kraškega in Ilirskobistriškega vodovoda".

Zato je mnoge presenetila nedavna izjava okoljskega ministra Novaka, ki je iskanje rešitev znova usmeril na izgradnjo akumulacije, ki naj bi bila "zadostna rešitev". Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je "primerna rešitev za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo slovenske Istre tista, ki bo primarno omogočila zmanjšanje vodnih izgub. Hkrati je potrebno usposobiti obstoječe javne vodovodne sisteme, in sicer jih dograditi z morebitnimi povečanji akumulacij za dnevna in sezonska nihanja. Osnovni in glavni namen je, da se izkoristi velike še neizkoriščene kapacitete obstoječih vodnih virov (Rižana), kjer je dovolj vode za potrebe na Obali".

Pri tem ocenjujejo, da je uporaba obstoječih vodnih virov, torej Rižane, "najugodnejša" in "najracionalnejša" rešitev, saj naj bi imela "dovolj zalog za celoletne potrebe na Obali, zaradi sezonskega nihanja poleti pa je potrebno dograditi vodovodno omrežje Rižane z razširjenimi vodohrani in akumulacijo", so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, niso pa pojasnili, katero lokacijo imajo v mislih, ko govorijo o akumulaciji.

Vendar se zdi,  da bi se končno lahko vsi poenotili glede novega predloga, ki ga je razvil Rižanski vodovod skupaj s Soškimi elektrarnami in po katerem bi bila lokacija vodnega akumulatorja, s katerim bi lahko zagotovili dovoljšni vir pitne vode v slovenski Istri, v opuščenih kamnolomih nad Rižano. To bi se naj povezalo tudi z izgradnjo hidroelektrarne. 

Ker si odločevalci po vsej verjetnosti ne bodo želeli ponovnega zaostrovanja odnosov z naravovarstveniki in s krajani, ki so že pred časom izrazili nasprotovanje gradnji akumulacije Kubed, bi gradnja akumulacije na predlagani lokaciji v opuščenih kamnolomih bila lahko celo izvedljiva. Na ministrstvu za naravne vire in prostor jo ocenjujejo celo kot "odlično". 

"Odlična zamisel. S tem bi svojim občanom znižali ceno vode, v vseh drugih projektih bi se namreč cena dvignila," ocenjujejo na ministrstvu.

Tudi krajanom se zdi zamisel sprejemljiva. Čeprav Krajevna skupnost (KS) Gradišče z njo še ni uradno seznanjena, ta predlog podpirajo. "Krajevna skupnost Gračišče ni bila uradno seznanjena z nobenim novim predlogom, kar obžalujemo, saj menimo, da bi pravočasno obveščanje lahko preprečilo nastanek potencialnih civilnih iniciativ," so zapisali. Do predloga vodnega zajetja pod Kubedom so zadržani, saj jim projekta nihče ni predstavil in ne poznajo prostorskih ter morebitnih okoljskih posledic takšne investicije, podpirajo pa predlog, da se akumulacija uredi v opuščenem kamnolomu. "Podpiramo predlog Rižanskega vodovoda, da se v opuščenem kamnolomu uredi vodni akumulator, saj je to področje že degradirano," navaja Dušan Arko, predsednik KS Gračišče.

Kot kaže, je novi lokaciji naklonjena tudi Mestna občina Koper (MOK). Župan MOK Aleš Bržan je mnenja, da so Griže bolj verjetna lokacija kot Kubed. "O akumulaciji se govori že desetletja in to je dobra rešitev. Kamnolom Griža ima boljše tehnične predispozicije; če bi bilo sprejemljivo tudi za krajane, bi to bilo zelo dobro. Zavedamo se, da nihče noče gradbišča oziroma neposrednega posega zraven svojega doma. Sicer pa bomo počakali, da najprej stroka pove, kaj je najbolje," je povedal Bržan na srečanju z novinarji.

Potrdil je tudi, da je bil občini koncept že predstavljen, poudarja pa, da je potrebno upoštevati finančni okvir in časovni potek aktivnosti. "Akumulacija ne bo mogla biti vključena v obstoječo kohezijsko perspektivo oziroma črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi, ki je časovno omejena na leto 2029. To je rok, do katerega bi moral biti projekt v celoti končan – od projektiranja do delovanja. Že samo gradnjo ocenjujemo na tri leta, polnjenje akumulacije najmanj eno leto. Poleg tega še ni državnega prostorskega načrta, kar lahko traja tudi več kot dve leti, sledijo razpisi, izbira izvajalca …"

Kot poudarja župan, bi bilo tveganje, ki bi ga prevzele občine, če bi takoj pristopile k temu projektu, preveliko, saj bi morale zagotoviti med 60 do 70 milijonov evrov. "Če bi rok zamudili in ne bi dobili povrnjenih sredstev, bi bilo tveganje nesprejemljivo," opozarja Bržan, ki upa, da bo projekt lahko uvrščen v naslednjo evropsko kohezijsko perspektivo.

Trenutno je v teku projekt regionalnega povezovanja vodovodov. Kot je še povedal Bržan, je v teku priprava dokumentacije za izdelavo projektne naloge za ukrepe iz predvidenih 92 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada za obdobje 2021–2027 in iz državnega proračuna. "Povezovanje gre hitreje, akumulacija zahteva daljše obdobje. Pomembno je, da naredimo čim prej to, kar je možno," ugotavlja Bržan.

Kdaj bi torej lahko okvirno soglasje o novi lokaciji vodne akumulacije zaživelo v praksi, v tem trenutku ni mogoče napovedati; velik korak naprej pa je že načelna pripravljenost, da jo vsi udeleženi ocenijo kot sprejemljivo.