Vsega vendarle ne gre pripisati krizi. Lačni, brezdomni in nasploh ljudje v socialni stiski so obstajali tudi v času "debelih krav". Bilo jih je manj, a se o njih praktično ni govorilo. Zaradi krize, ki je v Sloveniji precej klestila, so podobne zgodbe, ki jih je iz dneva v dan več, začele prihajati na dan.

Grenko življenje že občutijo številni, še veliko huje pa je prav med decembrskimi prazniki. To je čas, ko naj bi si vsak nekoliko več privoščil, je čas obdarovanj, dobre volje in pregreha. Za tiste, ki še za golo preživetje nimajo, je še toliko huje. Trgovci bombardirajo z akcijami, dobrinami in darili. A nekateri starši nimajo dovolj, da bi nahranili družine, darila so le pobožna želja.

"Tem ljudem je še huje v času praznikov, ko vidijo druge, kako veselo nakupujejo, se dogovarjajo za praznovanja, sami pa so odrinjeni na rob družbe, kar pomembno poveča njihovo psihološko stisko v socialnem in čustvenem doživljanju sedanjega krutega vsakdana. Pri tem ni izvzeta nobena starostna struktura," pravi klinični psiholog mag. Robert Trunkl.

Zato lahko v evforiji posamezniki, ki se počutijo zares na robu in brezupno, hitro izgubijo razsodnost in izvedejo kakšno kaznivo dejanje, v tem času se po navadi tudi poviša število samomorov, še razlaga Trunkl.

Irena Sirotič Dobrila

Rešitev so dobrodelne ustanove in institucije

S tem ko so se v zadnjem času razkrile številne stiske ljudi, je sorazmerno s temi naraslo tudi število dobrodelnih akcij in ustanov, ki jim poskušajo pomagati. Od zbiranja igrač in daril za otroke do zbiranja sredstev za kakšen novoletni izlet socialno šibkih oseb. Najpomembnejša ustanova pa s tega vidika skoraj zagotovo ostaja Rdeči križ. "Število oseb, ki se k nam obračajo po pomoč, narašča že celo leto v primerjavi z lanskim. Res pa je, da smo v sodelovanju z Mestno občino Koper že septembra aktivno pristopili k reševanju problematike, predvsem ko stiska prizadene tudi otroke. Družinam z otroki smo poleg redne materialne pomoči v obliki prehrane zagotovili bogat prehrambni paket z izbranimi prehrambnimi artikli, ki so primerni posebej za otroke. Starejšim socialno ogroženim pa bomo v svoje redne prehrambne pakete dodali artikle, ki smo jih posebej dokupili, da bo paket bolj pester oz. vsaj nekoliko drugačen," nam je poskus ublažitve stiske med prazniki pojasnila Irena Sirotič Dobrila, predsednica območnega združenja Rdeči križ Koper.

Posebno pozornost posvečajo predvsem najmlajšim. Skupaj z Osnovno šolo Koper, Centrom za socialno delo Koper, Društvom prijateljev mladine Koper, Mestno občino Koper, Lions klubom Koper/Capodistria, Športno-humanitarnim društvo Vztrajaj – Never give up bodo izpeljali Dedka Mraza. Otroke bo Dedek Mraz obdarili z igračami.

"V teh prazničnih dneh pa toliko bolj opažamo, da poleg dobrin ljudje potrebujejo pristen človeški odnos. Veliko je namreč takih, ki se čutijo osamljeni, takih, ki potrebujejo kanček pozornosti, vzpodbudne besedo in objem," je še pojasnila Irena Sirotič Dobrila. 

O psihološkem vidiku stiske, ki ljudi doleti med prazniki, smo govorili s kliničnim psihologom, mag. Robertom Trunklom:

Zakaj je velikokrat slišati, da je ljudem v stiski med prazniki še huje kot po navadi?

Zato, ker je to žal objektivna stvarnost sedanjega časa, ko je vedno več ljudi v vedno hujši materialni, psihični, socialni in moralni stiski. Samo poglejte naokrog, pa vam bo vse jasno. Sami niso nič krivi, posledice krize pa nosijo s seboj kot težko breme pomanjkanja na vsakem koraku. Ni treba le slišati, dovolj je že videti, da je vedno več takih, ki so na robu preživetja in posledično brezupa. Tem ljudem je še huje v času praznikov, ko  vidijo druge, kako veselo nakupujejo, se dogovarjajo za praznovanja, sami pa so odrinjeni na rob družbe, kar pomembno poveča njihovo psihološko stisko v socialnem in čustvenem doživljanju sedanjega krutega vsakdana. Pri tem ni izvzeta nobena starostna struktura, saj so lahko prizadeti vsi – od otrok do starostnikov.

Vsak na svoj način v sebi doživlja stisko, še posebej pa starši, ki so v hudi finančni stiski, ko ne zmorejo svojim otrokom omogočiti vsaj minimalnega prazničnega vzdušja v družini. Res je hudo ...

Je v tem času zato več možnosti, da takšne osebe naredijo kako kaznivo dejanje iz obupa?

Ko človek išče izhod iz stiske, ima predvsem dve možnosti: da lahko naredi kaznivo dejanje kraje, ropa ... ali pa se obrne proti sebi in razmišlja o smrti kot edini rešitvi. Znano je, kar potrjujejo tudi statistike, da se v predprazničnih in prazničnih dnevih pomembno povečajo kazniva dejanja iz obupa. Prav tako se žal poveča število samomorov, saj ljudje izgubijo vsakršno upanje v življenje, ki jih je pahnilo na rob preživetja. Ne vidijo več luči na koncu tunela, ne vidijo več svetilnika, niti semaforja, kar jim je velikodušno obljubljala vsa dosedanja politika.

Se lahko tem ljudem pomaga še kako drugače, razen da se jim materialno pomaga z dobrodelnimi akcijami itd.?

Dobrodelne akcije raznih društev so vsekakor nujno potrebne in so že postale del našega vsakdana. Politika ima polna usta lepo zvenečih besed, od katerih pa ljudje v stiski nimajo veliko koristi. Menim, da je celo zavestno predala to skrb drugim, ki bi morali pomagati tem ljudem, oni pa imajo pač bolj pomembne naloge, kot so sananacije bank, TEŠ in podobno. Sprašujem jih, kdo bo pa saniral te ljudi, in še bolj neprijetno vprašanje, kdo bo saniral otroke. Včasih je bila politična parola – Otroci so naše največje bogastvo. Ali velja to še danes?

Ali vsi radi sprejmejo dobrodelno pomoč ali ljudi morda te pomoči sram?

Ljudje različno sprejemajo in v sebi predelujejo svojo osebno stisko. Na začetku je še vedno prisoten sram. Vendar od besed in obljub ni mogoče živeti, zato so slej ko prej primorani prevzeti ponujeno dobrodelno pomoč. Sam se s svojimi sodelavci vsakodnevno kot predsednik Društva prijateljev mladine Koper srečujem z vedno večjimi stiskami družin, v katerih bi se naj razvijali naši otroci. Poleg skromnih materialnih dobrin jim nudimo tudi toplo besedo, psihološko podporo in preventivno pomoč ...