Na regati zadnje priložnosti, ki je potekala v francoskem Hyeresu, ste si prijadrali vozovnico za poletne olimpijske igre. Kako bi opisali to tekmovanje, saj je bila pri ostalih tekmovalkah zagotovo prisotna veliko želja, da si priborijo olimpijsko normo?

Vsaka od nas je imela veliko željo in en sam cilj, kar se je čutilo tudi skozi celoten teden. Uspele pa smo le tiste, ki smo ohranile mirne misli, dobre nastope in seveda veliko sreče.

Kakšni so bili občutki?

Olajšanje in zadovoljstvo, da se je trdo delo poplačalo.

Obenem je ta uspeh zgodovinski, saj se vam je kot prvi Slovenki uspelo uvrstiti na olimpijske igre v jadranju na deski. Kakšna pričakovanja imate?

Uživati in na regatnem polju pustiti vse.

Prihajate iz jadralske družine. Vaš oče Igor je bil profesionalni smučarski skakalec, kasneje pa ga je prevzelo jadranje na deski, za kar je navdušil tudi vas in brata Vala. Oče je sedaj vajin trener. Je jadranje pogosta tema pogovora doma? Si z bratom izmenjujeta izkušnje in pomagata z nasveti?

Menim, da je družina sestavni del tega športa in da brez tega ne gre. Z bratom sva si v veliko pomoč, sploh na regatnih poljih, kjer si lahko pomagava najbolje.

Bratu je za las zmanjkalo, da bi dosegel olimpijsko normo, je pa prvi v čakalni vrsti za nastop pri fantih.

Val je odvozil res fenomenalno ter na regatnem polju pustil vse. Žal je za las zmanjkalo. Je prva država brez norme, kar pomeni, če kdorkoli odpove, je norma naša.

Koliko ste bili stari, ko ste se navdušili za jadranje na deski in kdaj ste resno pričeli s treningi ter tekmovanji? Kako se spominjate začetkov?

Resno sem začela jadrati z dvanajstimi leti, pa tudi tekmovati. Tekmovala sem v disciplini freestyle, v kateri sem zelo uživala. Pred tremi leti pa me je šport povlekel v tekmovalno disciplino Iqfoil, ki letos prvič nastopa na olimpijskih igrah.

Nam lahko poveste kaj več o tem razredu in kako potekajo tekmovanja?

Tekmovanje poteka šest dni, s tem da so zadnji dan regate za medalje. Pred tekmovanjem imamo še pregled opreme, da je vse tako, kot je treba. Na dan opravimo štiri do pet plovov (course racing, slalom ali maraton).

Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji ste se poškodovali in se po dveh mesecih rehabilitacije vrnili k tekmovanjem. Na iQFOiL igrah v Španiji ste trikrat zmagali, med drugim prvič v članski kategoriji.

Imela sem rehabilitacijo rame, a nič hujšega. Prva zmaga, sploh pa v članski kategoriji, je res neverjetna. Ta tekma mi je dalo veliko popotnico in zagon za naprej.

Do kakšnih poškodb in nevšečnosti na splošno lahko pride v vašem športu?

Izpahi ramen, poškodbe kolen in kakšni zlomi.

Kateri je pravi veter, ki se ga veselite vsi jadralci na deski?

Večini jadralcev najbolj ustrezajo pogoji 15 vozlov.

Kaj pa v primeru, ko ni primernih vetrov in je morje zelo mirno?

Čakamo na obali in se zamotimo drugače.

Kakšne hitrosti dosegate?

V tej disciplini čez 50 km/h.

Novembra lani ste se prvič udeležili tekmovanja v slalomu na Japonskem, kjer ste prepričljivo osvojili prvo mesto. V vašem klubu BUM Koper so takrat povedali, da je ta slalom v avtomobilizmu primerljiv s formulo 1.

Gre za navadni slalom, kjer pa tekmujejo samo najboljši, z najboljšo opremo na svetu.

Sestaven del športne poti so zagotovo redni treningi in vztrajnost.

Veliko treningov opravimo na kopnem, saj je to sestavni del tega športa. Na vodi smo pa ponavadi dve do štiri ure, kjer treniramo dolge distance in racing formate.

Kako gledate na tekmovalno konkurenco? Se družite v prostem času in sklepate prijateljstva?

Prijateljstva pridejo, pa tudi grejo. Med tekmovalci se na kopnem vedno vsi razumemo, na vodi pa je pesem malo drugačna.

Kakšni so vaši načrti po olimpijskih igrah?

Se udeležiti tekmovanj, ki so še na sporedu.

Kaj pa poleg športa še radi počnete?

Hodim v hribe in poslušam glasbo.