V Levici so na današnjem odboru državnega zbora za zunanjo politiko glasovali proti širitvi NATO pakta, so zapisali v sporočilu za javnost. "Zakaj? Ker je NATO zgolj vozilo za geostrateške interese in interese vojaške industrije," pojasnjujejo.

Nasprotovanje širitvi Nata je v razpravi izrazil poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki ga, kot je dejal, moti predvsem "dvoličnost" Nata. "Napad Rusije na Ukrajino je najbolj zavržna in nepredstavljiva stvar, ki se je lahko zgodila. Vendar ko govorimo o zelo odločni podpori Ukrajincem - s čimer se popolnoma strinjam, velikokrat pozabimo na druge grozote, ki se dogajajo v svetu, a so malo bolj oddaljene od nas," je dejal Vatovec.

Izpostavil je predvsem palestinsko vprašanje. "Eden največjih zunanjih partnerjev Nata, Izrael, izvaja zločine proti človečnosti na območju Palestine že 40 let, a se ta obrambna zveza ne zmeni za to," je bil kritičen poslanec Levice.

V Levici so prepričani, da NATO ni obrambna zveza, ampak motor destabilizacije številnih regij v svetu. "Pod taktirko ZDA in največjih držav članic je bil glavni krivec za podiranje režimov in uničenja držav, na koncu tudi na škodo civilnega prebivalstva. Od Iraka, Libije do Sirije, če pogledamo samo zadnjih 30 let," je zapisano mnenje stranke v poslanem sporočilu za javnost.

Kot dodajajo, NATO ni obrambna zveza, ampak motor vojaške industrije. "Medtem ko večina panog v svetu doživlja recesijo, borzni indeksi padajo, so delnice vojaške industrije poletele v nebo. Kolateralno gorivo za ta motor je vojna v Ukrajini, ki bo trajala toliko, kolikor bo potrebno prodati oborožitvene opreme," so jasni.

Kot tretjo točko pa so navedli, da se NATO širi na plečih Kurdov: "Gnil kompromis med Turčijo, Švedsko in Finsko zelo lepo kaže, koliko pomenijo človekove pravice in mednarodni sporazumi pri takih kupčijah. Kurdi so etnična skupnost, ki je preganjana v vseh državah, v katerih prebivajo. Turčija ima še posebej agresivno politiko do Kurdov. Preganjanja, prepovedi delovanja, etnično čiščenje in prepovedi strank ne pomenijo nič, ko je potrebno uveljavljati politične in gospodarske interese."

Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrditvi članstva

Premier Robert Golob kljub nasprotovanju Levice sicer ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Potrditev pričakuje že pred poletnimi počitnicami. Glede nasprotovanja Levice je Golob pojasnil, da to predvideva že koalicijski protokol, ki so ga sklenile stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.

"Levica ima vso pravico, da se vzdrži glasovanja pri tej točki, sem pa prepričan, da bodo v tem primeru tudi opozicijske stranke zmogle državotvorno držo. In zaradi tega me niti za sekundo ne skrbi, da bi bila ta odločitev glede Finske in Švedske kakorkoli ogrožena," je premier poudaril ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev zveze Nato v Madridu. Tudi za samo vlado oziroma koalicijo to nasprotovanje Levice ne pomeni nič posebnega, je še dejal.

Voditelji držav članic Nata bodo sicer predvidoma še danes Švedsko in Finsko povabili k članstvu. Nato bo sledil podpis pristopnih protokolov, ki ju bo moralo ratificirati še vseh 30 držav članic Nata.