Leto 2024 so v Evropski uniji zaznamovale volitve v Evropski parlament 9. junija, na katerih je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) okrepila svoj položaj, levosredinski socialisti in demokrati (S&D) so ohranili podobno število poslancev, liberalci (Renew) pa so po novem po velikosti šele peta politična skupina v parlamentu. Svoj položaj je na drugi strani okrepila skrajna desnica, ki pa je razdeljena v tri politične skupine.

Že konec junija so voditelji držav članic za novega predsednika Evropskega sveta izvolili nekdanjega portugalskega premierja, socialista Antonia Costo, za novo visoko zunanjepolitično predstavnico unije so izbrali nekdanjo estonsko premierko Kajo Kallas iz Renew, nemško političarko iz EPP Ursulo von der Leyen pa so predlagali za nov mandat na čelu Evropske komisije. Tega so ji evropski poslanci julija tudi podelili.

It is a privilege to be in Kyiv alongside @eucopresident Costa and Commissioner Kos.

In my first visit since taking up office, my message is clear: the European Union wants Ukraine to win this war.

We will do whatever it takes for that. pic.twitter.com/swv1ZVAlyL

— Kaja Kallas (@kajakallas) December 1, 2024

Von der Leyen se je nato lotila sestavljanja svoje nove komisarske ekipe, pri čemer je imela največ težav pri prizadevanjih za spolno uravnoteženost. Po pogajanjih z voditelji držav članic je izboljšala prvotno razmerje, saj jih je več kandidate zamenjalo s kandidatkami. To je storila tudi slovenska vlada, ki je namesto Tomaža Vesela predlagala nekdanjo diplomatko Marto Kos.

Tako je v novi 27-članski Evropski komisiji, v kateri je kar 21 novih obrazov, 11 žensk. EPP ima 15 članov, Renew pet, S&D pa štiri. Po en komisar pripada še skrajno desnim Domoljubom ter Evropskim konservativcem in reformistom (ECR).

Prva večja pobuda nove komisije, ki jo je mogoče pričakovati že januarja, bo namenjena spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, je pred potrditvijo nove komisarske ekipe v Evropskem parlamentu konec novembra napovedala von der Leyen.

T. i. kompas za konkurenčnost se bo osredotočil na zmanjšanje inovacijskega zaostanka za ZDA in Kitajsko, razogljičenje gospodarstva in okrepitev ekonomske varnosti, je pojasnila.

V okviru drugega stebra bo Evropska komisija v prvih stotih dneh mandata - predvidoma februarja - predstavila dogovor za čisto industrijo. V njem bodo po besedah pristojne podpredsednice komisije Terese Ribera naslovili razogljičenje tradicionalnih industrijskih panog, izboljšanje krožnega gospodarstva, strateško avtonomijo Evrope, pa tudi cene energentov.

Teresa Ribera

S precejšnjimi težavami pri zelenem prehodu se sooča evropska avtomobilska industrija, ki je v zadnjih mesecih letošnjega leta zašla v krizo. Zato bo komisija vzpostavila strateški dialog o prihodnosti avtomobilske industrije v Evropi.

Na podlagi priporočil strateškega dialoga o prihodnosti evropskega kmetijstva, ki je potekal letos, pa bo v prvih stotih dneh mandata pripravila vizijo na področju kmetijstva in prehrane. V središču vizije, ki naj bi jo prav tako predstavili februarja, bo po besedah pristojnega komisarja Christopha Hansena, kako prihodnjo generacijo kmetov privabiti, da prevzamejo kmetije.

Christophe Hansen

Vsi trije stebri kompasa za konkurenčnost po mnenju von der Leyen potrebujejo nov pristop k usklajevanju evropskih politik, pa tudi bistveno povečanje naložb in poenostavitev zakonodaje. Slednjemu bo namenjen t. i. zbirni zakonodajni predlog za zmanjšanje birokracije na različnih področjih, ki bo eden prvih korakov nove komisije. Predstavili naj bi ga skupaj z dogovorom za čisto industrijo.

Za povečanje naložb bo medtem ključnega pomena novi večletni finančni okvir EU za obdobje 2028-34. V prihodnjem letu je mogoče pričakovati prvi predlog Bruslja, ki napoveduje enostaven in osredotočen proračun, pa tudi začetek pogajanj med državami članicami.

Med prednostnimi nalogami proračuna morajo biti po mnenju komisarja za proračun Piotra Serafina, ki bo imel ključno vlogo v pogajanjih, gospodarska konkurenčnost, kohezija, digitalizacija, kmetijstvo in zeleni prehod, pa tudi področje varnosti in obrambe.

Piotr Serafin

Pri slednjem si EU spričo ruske agresije na Ukrajino prizadeva za povečanje proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije. Zato je von der Leyen imenovala tudi prvega evropskega komisarja za obrambo doslej. To je postal Andrius Kubilius, ki bo do sredine marca pripravil belo knjigo evropske obrambe.

Andrius Kubilius

EU bo Ukrajino tudi pod novim vodstvom podpirala v njenem boju z rusko agresijo, kar so ob obisku v Kijevu 1. decembra na prvi dan mandata zagotovili novi predsednik Evropskega sveta Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in nova evropska komisarka za širitev unije Marta Kos.

Ta bo bdela nad pomočjo Ukrajini in njenim približevanjem uniji, pri čemer bi lahko Kijev in Kišinjov že v prvih mesecih prihodnjega leta začela vsebinsko fazo pristopnih pogajanj z unijo. Pogajanja bodo nadaljevale tudi države Zahodnega Balkana - najhitreje napredujeta Črna gora in Albanija.

Glede nadaljnje podpore Ukrajini bo Evropa pozorno spremljala odločitve novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bo mandat nastopil 20. februarja. Republikanec ni najbolj naklonjen pomoči Ukrajini, v predvolilni kampanji pa je zatrdil tudi, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah.

Drugo področje, na katerem EU z negotovostjo pričakuje Trumpovo vrnitev v Belo hišo, je trgovina oziroma gospodarstvo. V času predvolilne kampanje je namreč napovedal desetodstotne carine na ves uvoz, da bi zmanjšal ameriški trgovinski primanjkljaj.

Pomembno vlogo pri odzivu na Trumpove poteze in obravnavi vseh načrtovanih pobud komisije bo imelo poljsko predsedstvo Sveta EU, ki bo v prvi polovici leta 2025 osrednjo pozornost namenilo različnim vidikom varnosti.