Po tednu dni nevzdržnih vremenskih razmer sta se v petek do Partizanske tiskarne Slovenija v spremstvu vojakov 132. gorskega polka Slovenske vojske podala oskrbnik Albin Skok in njegov sodelavec, domačin Robi Žgavec. Ugotovila sta, da je množica podrtih dreves, ki je ležala vse naokrog, barakam v glavnem prizanesla.

Praznovanje 70-letnice začetka delovanja Partizanske tiskarne Slovenija, ki so ga v muzeju načrtovali preko celega letošnjega leta, bo tako potekalo predvsem v luči odpravljanja posledic katastrofalne ujme. V Mestnem muzeju Idrija si želijo, da bi obiskovalcem lahko čim prej omogočili varen dostop in ogled izjemnega avtentičnega tehničnega spomenika iz časa druge svetovne vojne.

Partizanska tiskarna Slovenija je začela delovati 17. septembra 1944 in naslednje jutro so preko kurirske relejne postaje na Humu že odposlali 4000 izvodov Partizanskega dnevnika. Slednji je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Izhajal je redno do konca vojne in to v dnevni nakladi od 4000 do 7000 izvodov. Nemci tiskarne niso nikoli odkrili, niti med zadnjo ofenzivo spomladi 1945 ne, ko so boji potekali v njeni neposredni bližini in je samo na Vojščici nad njo padlo 305 partizanskih borcev. Tiskarna je v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce. Tudi tiskarski stroji še vedno delujejo.