Eden izmed hujših požarov še naprej razburja obupane Pirančane, predvsem bližnje sosede, ki so primorani "živeti" z njegovimi posledicami. "Nič se ne dogaja, vse je na mrtvi točki, hiša je še vedno takšna, kot je. Nihče ne pride niti pogledat, kaj se dogaja," nam uvodoma zaupa ena izmed bližnjih sosed v ulici. "Vsi so dvignili roke. To je ulica samih apartmajev, sosedje pa trpimo ta smrad, zgražajo se tudi ljudje, ki prihajajo sem. Ena soseda niti stanovanja ni mogla prodati, druga pa ne oddati, prav zaradi smradu," nam še anonimno zaupa zaskrbljena bralka.

"Takšno stanje škodi našemu zdravju. Jaz osebno imam poškodovano spalnico, tukaj je ogromno vlage, cela stena je zamočena. V moji hiši so se pojavile tudi podgane," opisuje in dodaja, da sosedov ni prišel nihče z Občine Piran vprašati, "kako prenašamo ta smrad in kaj imamo v stanovanju. Včasih, predvsem poleti in ko dežuje, je ta smrad tako močan, da niti okna ne morem odpreti, iz umivalnika pa smrdi, kot da je pravkar zagorelo. Bojim se, da bo prišlo do kakšne bolezni," še pove.

Sosedje v strahu, da se bo stavba podrla

"Ta stavba se bo nekega dne podrla, tu je vse napito vode, notri vse gnije. Pogorišče. To je sramota za mesto in sramota za občino, ne glede na to, da so stanovanja lastniška. Oškodovani so oni, oškodovani smo mi. In vsi si manejo roke," pripoveduje soseda.

"To je višek neodgovornosti in nezainteresiranosti," še dodaja in s prstom kaže na občino: "Tisti, ki bi morali urgirati, se naredijo nevedne in dobesedno se jim "fučka", niti pogledati ne pridejo. Lastniki stanovanj nimajo nič s tem, oni bi bili že zdavnaj pripravljeni to urediti. Jaz si samo želim, da bi se to čimprej uredilo, ker se bojim za varnost sosedov in za varnost naših hiš. Kaj če se to nekega dne sesuje, zruši? Pogorišče ne more biti večno."

Da je "pesimistična in na robu z živci" pa nam priznava tudi Maja Maglioranza, ki je z možem Bojanom lastnica enega izmed pogorelih stanovanj. Kot pripoveduje, je zadeva v dveh letih napredovala zgolj toliko, da so dobili inšpekcijsko odločbo: "Z zaščitno mrežo smo morali zaščititi vsa vrata in okna ter nadstrešek in strešno okno."

Zakonca Maglioranza sprožila tožbo

Kot pojasnjuje Maglioranza, so imeli v dveh letih z Občino Piran dva sestanka. "Občina je predlagala, da bi vsak sam kril stroške sanacije, midva z Bojanom pa na to ne moreva pristati, ker sva stanovanje izgubila po tuji krivdi. Požar je bil v pritličju, tam, kjer je lastnica občina, na našo žalost pa se je razširil tudi k nam," se spominja.

"Midva že dve leti sploh ne moreva v stanovanje, tudi počistiti še nismo mogli. Občina nam ni želela dati odškodnine, ker pravijo, da niso krivi, zato nama ni preostalo drugega, kot da gremo v tožbo z Občino Piran, Okoljem Piran in s podjetjem Adet d.o.o.," nam še pove in dodaja, da ne morejo narediti ničesar, dokler ne bo zadeve rešilo sodišče. "To pa se bo verjetno še vleklo."

Prizor med požarom in dve leti pozneje.

Priznava, da so se nanjo že večkrat obrnili tudi sosedje, ki trpijo zaradi smradu po požganem. "Mestni veljaki niso prišli do sosedov, da bi jih vprašali, kako in kaj. Če bi bil čas volitev, bi bilo najbrž drugače … Ali si predstavljate, da si lahko brez stanovanja po tuji krivdi že dve leti?" Ob tem pa priznava: "Bojim se, kako bo. Že tako sem nemočna in ne vem, kaj bom, prava katastrofa. Rada bi, da se to končno reši. Občina bi morala prevzeti objektivno odgovornost, ampak o tem bo odločalo šele sodišče."

Dodaja pa, da naj bi občina nameravala objekt rekonstruirati in da je prek javnega razpisa že poiskala projektanta, ki bo to naredil in pridobil gradbeno dovoljenje, a da ne ve, v kateri fazi je ta proces.

Z vprašanji smo se zato obrnili tudi na piransko občino, objavili jih bomo takoj, ko jih prejmemo.