V koprsko pristanišče so priplule le ladje za križarjenje, teh je bilo 156. V Piranu so lani našteli 238 ladij za križarjenje in 38 potniških ladij, v pristanišče Izola pa ni prišlo nobeno plovilo za prevoz potnikov, so ta teden sporočili iz državnega statističnega urada.

V slovenska pristanišča je z ladjami prispelo 153.000 potnikov ali za skoraj polovico več kot leto prej. Na potniških ladjah so našteli 28.000 potnikov ali za dva odstotka manj, na ladjah za križarjenje pa 125.000 ali za 67 odstotkov več. V pristanišče Koper je priplulo ali iz njega odplulo 120.000 potnikov (za 66 odstotkov več kot leto prej), v pristanišče Piran pa 33.000 potnikov (za šest odstotkov več kot leta 2022).

Promet tovornih ladij poteka le v koprskem pristanišču. Kontejnerskih ladij so našteli 1240, kar je predstavljalo 40 odstotkov vseh tovornih ladij. Z 38-odstotnim deležem so sledile ladje za prevoz generalnega tovora, teh je bilo 1167, za prevoz tekočega razsutega tovora jih je bilo 11 odstotkov (340). Za suhi razsuti tovor so jih našteli 281 (devet odstotkov), najmanj pa je bilo specializiranih ladij, in sicer 60 (dva odstotka).

V koprskem pristanišču so pretovorili 21 milijonov ton blaga, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. Med posameznimi vrstami tovorov je bil najtežji tovor v kontejnerjih, tehtal je 8,9 milijona ton. Sledili so suhi razsuti tovor (pet milijonov ton), tekoči razsuti tovor (4,5 milijona ton) ter mobilne enote (1,6 milijona ton) in drug generalni tovor (milijon ton).

Kot ugotavljajo statistiki, promet s tekočim razsutim tovorom v zadnjih letih predstavlja večji delež tovora kot v preteklosti. Najizrazitejšo letno rast, 40-odstotno, so zaznali v letu 2022, lani pa je na letni ravni nekoliko upadel, za štiri odstotke. V koprskem pristanišču so lani razložili ali naložili zgolj blago iz kategorij naftni derivati (4,3 milijona ton) in drugo tekoče razsuto blago (0,1 milijona ton), medtem ko prometa s preostalimi kategorijami te vrste tovora (surova nafta, tekoči plin ipd.) ni bilo.