Kot so pojasnili v Luki, je skrb za varnost priveza v domeni ladjarja. Sami ob napovedanem slabem vremenu agenta in ladjarja o tem posebej obvestijo. Preiskava pa bo po njihovih navedbah pokazala, ali so v tokratnem primeru poskrbeli za ojačitev privezov.

Na naše vprašanje, ali držijo navedbe, da privez, kjer je prišlo do nesreče, ni varen in da so se na istem privezu že v preteklosti odtrgale ladje, je vodja službe za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik le skopo navedel, da "navedb ne moremo komentirati, ker ne želimo vplivati na potek preiskave".

Medtem so nam na Upravi RS za pomorstvo potrdili, da sta se v tretjem bazenu koprskega pristanišča v preteklosti pripetili dve podobni nesreči, in sicer junija 2014 in julija 2015, udeleženi pa sta bili ladji Eurocargo Istanbul in Neptun Ithaki.

Kot je še pojasnil koordinator iskanja in reševanja na pomorski upravi Aljoša Besednjak, je oseba, ki odloča, ali se bodo izvajale trgovske operacije na ladji, poveljnik ladje. "Dežurni nadzornik ni neposredno prejel klica na pomoč s strani poveljnika. Poveljnik je po radijski zvezi zaprosil za asistenco vlačilcev in pilota. Vsaka ladja, ki je privezana v pristanišču je varno privezana, v konkretnem primeru je imela ladja na premcu spuščeni obe sidri in zadostno število priveznih vrvi. Pisnega protesta poveljnikov v zvezi z varnostjo priveza na upravi do danes nismo prejeli."

Medtem pa so predstavniki ladjarja Nepune Lines po pisanju Primorskih novic zatrdili, da so Luko že večkrat opozorili na nevarnost večnamenskega priveza v tretjem bazenu, ko je ladja postavljena s krmo na rampo.

Za ugotavljanje, kakšne poškodbe so nastale na ladji in ali je po takem dogodku sposobna za plovbo, je sicer zadolžena pomorska inšpekcija, je še pojasnil Besednjak. Zakaj je do nesreče prišlo in kdo je odgovoren, pa bo ugotavljal preiskovalec pomorskih nesreč. Takrat bo tudi jasno, kdo bo kril škodo.