Opozicijskim LMŠ, SD, Levici in SAB v DZ ni uspelo zbrati dovolj glasov v podporo interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev, proti jih je bilo 41. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.
KUSTEČEVA OSTAJA MINISTRICA, OPOZICIJA OSTRA: "Morali bi biti lokomotiva svojega področja. Žal pa ste ročna zavora"
Slovenija
Za interpelacijo so glasovali poslanci predlagateljic interpelacije LMŠ, SD, Levice in SAB, proti pa poslanci SDS, SMC, NSi, poslanec poslanske skupine DeSUS Robert Polnar in oba manjšinska poslanca. Poslanci SNS se glasovanja niso udeležili. Poslanec Levice Željko Cigler je sejo spremljal na daljavo, glasoval pa je po telefonu.
Takšno glasovanje je bilo bolj ali manj napovedovano že v predhodni skoraj 16-urni razpravi. V strankah predlagateljicah so namreč skozi ves dan nizali očitke na delo ministrice, predvsem njene odločitve v času epidemije, medtem ko so v koaliciji ocenjevali, da je v danih razmerah delala dobro in ji izrekali podporo. V SNS so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli, v DeSUS pa se glede tega niso jasno opredelili. Trije poslanci DeSUS so nato pri glasovanju manjkali, eden pa se je glasovanja vzdržal.
V strankah predlagateljicah so v poznih večernih urah ponovili, da je ministrica v času epidemije sprejemala slabe ukrepe, ko gre za šolanje učencev in dijakov, ali pa jih je namesto nje politično sprejemal predsednik vlade Janez Janše. Slednje je imelo po njihovem za posledico, da smo imeli najdlje zaprte šole.
V strankah koalicije so tovrstne očitke zavračali, interpelacijo pa označili kot nadaljevanje političnega boja opozicije po tistem, kot jim je v DZ propadla konstruktivna nezaupnica. Kar pa se tiče navedb o tem, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, poslanka SMC Monika Gregorčič bolj zaupa podatkom ministrstva. "Ti kažejo, da so imeli šole dlje kot pri nas zaprte na Irskem, Latviji, Romuniji, Kanadi, Italiji, Veliki Britaniji, ZDA in Braziliji," je dejal in izrazila upanje, da se bo tako prenehalo z manipulacijami z "ustvarjanjem nekih alternativnih dejstev". V koaliciji so delo ministrice ocenili kot dobro, četudi ni bilo brez napak. A slednje je, kot je bilo slišati, razumljivo glede na to, v kakšnih razmerah je morala sprejemati odločitve.
"Četudi danes takoj odstopite, ne bo nobene škode, tudi če do konca mandata vaše mesto ostane prazno, nezasedeno, ker od vas ni absolutno nič," je bil na drugi strani kritičen Luka Mesec (Levica).
Del večerne razprave so poslanci namenili tudi zapletom, do katerih je prišlo potem, ko vlada ni dala takoj soglasja k razpisu za vpis na fakultete. Predlagatelji interpelacije so namreč ministrici očitali, da je soglasje k razpisu zadržal predsednik vlade Janša, sama pa da je bila ob tem tiho.
Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da je prav, da do soglasja vlade ni prišlo takoj, saj bo na ta račun na obeh medicinskih fakultetah skupaj razpisanih dodatnih 50 študijskih mest. Slednje je po njenem pomembno predvsem ob dejstvu, da potrebujemo več zdravnikov.
A Matej T. Vatovec (Levica) je podvomil, da bodo dodatna mesta res razpisana. "Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je za medije jasno povedal, da predlagano povečanje vpisa ni izvedljivo brez istočasne rešitve prostorskih in kadrovskih problemov," je dejal. Ministrica je nato zagotovila, da bo denar za dodatna vpisna mesta na obeh medicinskih fakultetah v skladu s sklepom vlade zagotovilo ministrstvo.
Ob koncu današnje razprave je sicer ministrica ocenila, da je ta prinesla dve ključni sporočili, to je, da se vsi strinjajo, da otroci in šolarji sodijo v vrtce in šole, ter da so vsi znova končno prepoznali, kako pomembno mesto v naši državi ima polje vzgoje in izobraževanja. Obljubila je, da si bo še naprej zavzemala za avtonomijo vseh, ki tvorijo šolsko polje.
Marko Koprivc (SD) pa z razpravo in odgovori ministrice ni bil zadovoljen. "Morali bi biti lokomotiva svojega področja. Žal pa ste ročna zavora," je dejal.