V času krize je več depresivnih motenj

"Sodoben način življenja ni naklonjen zmanjševanju tveganja za vedenjske in duševne motnje, saj je stres eden od pomembnih dejavnikov, ki negativno vpliva nanje," je za STA dejal direktor sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Dean Premik.

V času kriz pa se poveča strah pred izgubo delovnega mesta, še zlasti za podjetja v težavah pa je značilen mobing, šikaniranje na delovnem mestu, pravi.

"Gospodarska kriza gotovo vpliva na porast števila tovrstnih zdravstvenih težav," se strinja zdravnik Života Lovrenov iz Zpiza, predsednik strokovnega odbora za kongres medicinskih izvedencev o psihiatričnih težavah, ki se danes končuje v Mariboru "Tako je več depresivnih motenj. Ljudje v času krize potrebujejo več pozornosti kot v času blaginje," je pojasnil za STA.

Vse več takšnih motenj pa hkrati pomeni tudi stroške. Tu ne gre le za direktne stroške, ki jih pomeni upokojitev zaradi I. stopnje invalidnosti, pravi. "Strošek imata tudi podjetje, kjer zavarovanec dela, in družba v celoti," je opozoril.

Premik pa pravi, da je v času krize značilno, da delavci prihajajo na delo, namesto da bi pravočasno poiskali ustrezno zdravniško pomoč in odšli v bolniški stalež. "To ima negativne učinke na učinkovitost na delovnem mestu, duševno zdravje pa se še poslabša," je poudaril.

Bolezni duševnih in vedenjskih motenj so na drugem mestu

Najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti na invalidskih komisijah prve stopnje so bile lani bolezni mišično-skeletnega sistema (skoraj 30 odstotkov vseh bolezenskih stanj), na drugem mestu pa bolezni duševnih in vedenjskih motenj (16,5 odstotka vseh bolezenskih stanj). Sledile so bolezni obtočil, neoplazme in stanja po poškodbah, je razvidno iz letnega poročila o poslovanju Zpiza v letu 2012.

Prva kategorija invalidnosti je bila največkrat podana zaradi duševnih in vedenjskih motenj, sledile pa so neoplazme in bolezni obtočil, bolezni živčevja in bolezni mišično-skeletnega sistema.

Pokojninska reforma spodbuja vključevanje v poklicno rehabilitacijo

Medtem ko je bila osrednja pozornost pri spreminjanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lani namenjena predvsem pokojninskemu področju, se bo treba invalidskega področja šele prav lotiti, pravi Premik. Pokojninska reforma, ki je začela veljati z letošnjim letom, pa je na nekatera področja invalidskega zavarovanja vendarle posegla, tako npr. na področje poklicne rehabilitacije, je spomnil.

Reforma spodbuja vključevanje v poklicno rehabilitacijo in tisti, ki so vključeni, dobijo višja nadomestila od tistih, ki niso vključeni vanjo, je opozoril. "Naša želja je, da zavarovanci čim dlje ostanejo delovno aktivni," je pojasnil.

Strinja se, da bo treba v prihodnje še tesneje sodelovati z delodajalci, da bodo bolj motivirani, da zadržijo delavca na delovnem mestu.

Pomembno je čim dlje ostati delovno aktiven

Lovrenov zagotavlja, da na Zpizu skušajo zavarovancem pomagati ne le v času zdravljenja, temveč tudi na socialnovarstvenem področju in v delovnem okolju. "Prizadevamo si, da ostanejo vključeni v okolje," je dejal. "V tem procesu bodo morali specialisti medicine dela bolj sodelovati," je opozoril.

"Vsi si prizadevamo, da bi zavarovancem z obravnavano motnjo pomagali prebroditi težave v skladu z zakonodajo, ki je na voljo, tako npr. z ureditvijo statusa in z nasvetom, kako naprej," je pojasnil. Na prvem mestu je prizadevanje za čim daljše ostajanje v delovni aktivnosti med drugim s pomočjo poklicne rehabilitacije ali prilagoditvijo delovnega mesta. "Zavarovanec tako sam lahko skrbi za svojo socialno varnost in gre potem lažje naprej," pravi Lovrenov.

Pri poklicni rehabilitaciji bo treba okrepiti vlogo strokovnjakov z različnih področij

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da so spremembe ureditve poklicne rehabilitacije v reformi oblikovane z namenom, da bi bilo v poklicno rehabilitacijo vključenih čim več zavarovancev, delovni invalidi pa bi se tako vrnili na trg dela.

"Odmera višine nadomestila za čas poklicne rehabilitacije pred reformo ni motivirala oziroma stimulirala zavarovancev. Novi zakon je zato določil, da se denarno nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije poveča, in sicer s 100 odstotkov na 130 odstotkov invalidske pokojnine," so na ministrstvu pojasnili za STA.

Reforma poleg tega po njihovih navedbah določa, da je treba zagotoviti čim krajše načine usposabljanja, ki bi zavarovancu nudili socialno varnost in večjo možnost zaposlitve.

Pojasnjujejo, da je pri izvajanju poklicne rehabilitacije nujen večdisciplinaren pristop, pri katerem je pomembno sodelovanje strokovnjakov s področja zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja in psihologije. "Glede na to bo treba dodatno okrepiti njihovo vlogo v celostnem procesu poklicne rehabilitacije," opozarjajo.

Po podatkih iz letnega poročila o poslovanju Zpiza v lanskem letu je bilo konec leta 2012 na poklicni rehabilitaciji le 367 zavarovancev.

Oblikovati bo treba enotna merila za ocenjevanje delovne zmožnosti

Lovrenov izpostavlja nekatere težave pri ocenjevanju delovne zmožnosti zavarovancev z duševnimi in vedenjskimi motnjami. "Oblikovati je treba enotna merila za ocenjevanje stopnje delazmožnosti, ki je zaradi tovrstnih motenj lahko zmanjšana," je dejal.

Poenotenje glede meril bi pomenilo, da bi imele vse invalidske komisije tako na prvi kot na drugi stopnji enaka merila. "Želeli bi, da bi bili vsi zavarovanci enako obravnavani, najsi bo v Ljubljani ali Murski Soboti," je dejal.

Napovedal je izvajanje evropskega projekta, v okviru katerega naj bi prišli do potrebnih orodij, meril, da v prihodnje ne bi več prihajalo do omenjenih razlik pri obravnavi. Ta merila bi bila potem javno dostopna, torej ne le zdravnikom in strokovnjakom, pač pa tudi zavarovancem. Tako naj bi po njegovih besedah tudi zagotovili preglednost na tem področju.

Več iz rubrike Zdravje:

Začenja se sezona alergij na cvetni prah

Marihuano uporabljajo v zdravstvene namene

"Umazan" zobozdravnik povzročil zdravstveno krizo