"Ime Jagodje ... tukaj so zmeraj rasle jagode in še zmeraj se prodajajo na naši tržnici," pripoveduje Srečko Langeršek, državni sodnik v balinanju.

"Ta kraj je živel z Izolo. Tukaj so se pridelovale prve jagode, prvi pridelki za Trst. Moramo vedeti, da ta dolina ima prva sonce v zavetju, idealne pogoje za zelenjavo, za vse, kar je prvo spomladansko. Poleg tega smo imeli še Parenzano, ki je tekla tukaj mimo in so si ljudje lahko pomagali," pravi Giuliano Ritoša, predsednik KS Jagodje – Dobrava.

Vlak je vsak dan skozi hribovite, kraške predele Istre prevažal sol iz Pirana in Sečovelj, oljčno olje iz Buj in Motovuna, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko, vino in seveda potnike. Ko je po koncu prve svetovne vojne Istra prišla pod Italijo, je slednja prevzela tudi upravljanje Parenzane. Sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulj in še deset let je železnica poslovala rentabilno, potem pa je prišla gospodarska kriza in zaradi vse bolj konkurenčnega pomorskega in avtobusnega prometa je začela prinašati izgubo. Iz Rima je leta 1935 prišel ukaz, da se progo zapre.

Danes je Parenzana urejena kolesarska oziroma sprehajalna pot in pomemben del obalne turistične ponudbe.

Roberto Sau

"To področje je živelo od vinarstva in malo od oljk. Oljkarstvo se je razvilo po osemdesetih letih, pred tem je bilo največ vina, malvazija in refošk," opisuje domačin Roberto Sau.

Danes imajo v Jagodju lepo število društev, od balinarskega društva do pevskega zbora in društva upokojencev. Imajo tudi nekaj mlajših glasbenih skupin, ki jim je namenjen večnamenski prostor Bunker. Ponosni so na novo tržnico, kjer prodajajo domače pridelke z lokalnih kmetij, tudi jagode.