Dol pri Hrastovljah je naselje v Občini Koper. Vas šteje približno 110 prebivalcev. Večina delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenega v Kopru in v bližnjih mestih. Precej pa je tudi upokojencev. Nahaja se na nadmorski višini 206 metrov, leži jugovzhodno od kraja Hrastovlje in zahodno od kraja Zazid. Čeprav je vas zelo majhna, so njeni prebivalci polni življenja in zelo aktivni v vaških dejavnostih. Pravijo, da je življenje pri njih lepo in da so ulice vedno bolj žive in polne otrok. Da je temu res tako, smo se prepričali tudi sami, saj so nas ob našem obisku res spremljali otroci na vsakem koraku, ki so se po ulici podili za žogo in vozili s kolesi. Še Tačko nas je spremljal, pa petelinov in kokoši tudi ni manjkalo.

"Po domače smo rekli, da smo iz Dula," je nam je povedala domačinka Nevia Kocjančič. Na naše vprašanje, kako si rečejo prebivalci, pa nam je odgovorila: "Drugi rečejo Doljani ali pa Hrastovci. Če gre za Zazid so Zazijci, Podpečani in podobno. Mi smo pa Dolani."

Dolani so zelo aktivni in za svojo vas lepo skrbijo. Zaupali so nam, s čim vse se ukvarjajo.

Žarko Franca iz Lovske družine Rižana nam je povedal, da so v njihovem kraju od vedno lovci. "Moj nono je bil ustanovitelj lovske družine že leta 1947. Moj pokojni oče je bil lovec in tudi jaz sem lovec. Sem gospodar naše lovske družine, skupaj z ostalimi pa peljemo lovsko tradicijo naprej. S tem, da lovstvo ni več to, kar je bilo nekoč," je pojasnil Franca.

"Hruške imamo, slive, češenj bo polno letos. Zgleda, da bo še kar letina. Je pa treba škropiti, če ne živali pojedo listje ali pa pride kakšna bolezen, zaradi tega ne pridelaš nič. Divji prašiči, jazbeci in ptiči pa pojedo precej grozdja. Tako, da je težko kaj pridelati. Mi mamo vse ograjeno, pa nič ne pomaga kaj dosti. Ne moreš pa vsako njivo ogradit“, pa pravi domačin Igor Kocjančič.

V vasi delujeta agrarna skupnost in tudi gasilsko društvo.

Darjo Kocjančič, predsednik Agrarne skupnosti Dol, nam je zaupal, da so precej aktivni, vzdržujejo gozdne poti, pomagajo pri posebnih delih na vasi, obenem pa pomagajo tudi finančno pri vzdrževanju določenih objektov na vasi.

"Gasilsko društvo je bilo v osnovi ustanovljeno za gašenje požarov. Teh je v zadnjih letih kar precej manj, kot jih je bilo nekoč, kar pa je predvsem na račun protipožarnih ukrepov, ki so bili narejeni ob progi v zadnjih letih. Sploh po tistem velikem požaru leta 2016. Beležimo pa vedno več poplav in drugih naravnih ujm," je o gasilstvu v vasi povedal Uroš Šavron, poveljnik PGD Dol.

Zaupal nam je še, da je v društvu nekaj čez 70 gasilcev. Je bilo pa po njegovih besedah nekoč drugače, saj so bili gasilci neka gonilna sila in tudi več zanimanja je bilo za gasilstvo. Nekoč so ljudje sami prišli h gasilcem, danes pa jih je treba skoraj prisiliti, da pridejo.

Darjo Kocjančič nam je pokazal glavno železniško prometno žilo oz. primorsko progo, ki poteka iz Divače proti Kopru, na tem delu pa je zelo velik padec proge, tudi do 25 promilov, kar pomeni močna velika zaviranja tovornih vlakov in s tem iskrenje. "V prejšnjih desetletjih smo bili deležni velikih obsežnih požarov. V zadnjih letih pa so Slovenske železnice precej pripomogle k požarni varnosti, saj so vgradili več protipožarnih elementov - vgradili so betoniran pas in s tem preprečili, da se požar širi od proge navzgor. Zaradi tega so se požari zmanjšali za 95 odstotkov. Na ta način so dejansko rešili ta del pred kakšnimi večjimi požari," je pojasnil Kocjančič.

Leta 1993 je bil danes 84-letni Severin Franca med pobudniki za ponovno ustanovitev agrarnih skupnosti. Franca je tudi najstarejši v Dolu rojen prebivalec: “Deloval sem tako, da sem spodbujal tudi ostale po vasi. Bil sem predlagan tudi v Iniciativni odbor za Slovenijo, saj smo želeli, da se vrnejo nazaj te agrarne skupnosti."

Po besedah Darja Kocjančiča, je bila agrarna skupnost ustanovljena leta 2007 in sicer, ko je bil aktiviran zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti v Sloveniji: "Agrarna skupnost šteje do 20 članov, v lasti imamo približno 170 hektarjev površin, predvsem gozda in travnatih površin."

Kako pa se spominjajo življenja včasih?

“Uh, bilo je res pestro. Tukaj je bilo veliko zabave in večernega petja. Smo prinesli kakšno steklenico vina in se zabavali pozno v noč, tudi do polnoči. Drugače pa smo morali trdo mogli delati in to vse na roke. Ni bilo strojev. Jaz sem na roke pokosil za enkrat okoli sveta. To je bilo nekaj neverjetnega, koliko smo morali delati," je povedal Severin Franca.

Zaupal nam je tudi, da je bilo življenje po vojni zelo težko, sami pa so se preživljali z živino: "Ampak bile so velike obveze. Mi smo morali oddajati mesto, saj je bila obvezna oddaja, potem še davek na vino in ostale stvari. Nič se ni dalo skrivati, če so si ljudje nekaj ustvarili. Tako, da je bilo zelo trdo življenje včasih. Še cest ni bilo. Ko sem bil star 16 let, smo pričeli z gradnjo ceste za Kubed, da je prišel avtobus do sem. Dve leti smo jo gradili na roke." Franca nam je še povedal, da se je od takrat veliko spremenilo, življenje pa je šlo na boljše.

Darjo Kocjančič nam je še povedal, da se v zadnjem obdobju ljudje ponovno priseljujejo v vas, gradi se nove hiše, obnavljajo se stare, tako da se prebivalstvo precej krepi: "Spet imamo precej otrok v vasi, tako da je spet možno slišati otroški živ žav. Vas se dejansko počasi postavlja na noge. Prav tako smo še na lepi poziciji, ne prav daleč oddaljeni od Kopra. Skratka, življenje tu v naši vasi je lepo."

Več o Dolu in o Dolanih si lahko ogledate v spodnjem videu.