"Ribištvo je Izoli dalo poseben pečat, v našem obmorskem mestu se ga je omenjalo že davnega leta 804, ko so zapisovali dohodke od ribolova. Prvo tovarno za predelavo rib je leta 1879 v Izoli zgradil Francoz Roullet, čez nekaj let je bila zgrajena druga. Leta 1886 je bilo v dveh tovarnah zaposlenih 180 moških in 580 žensk. Med 1. svetovno vojno je ta dejavnost zamrla, razvoj se je kasneje nadaljeval s tovarnama Ampelea in Arrigoni. Tik pred 1. svetovno vojno je bilo v Izoli 900 ribičev, imeli so 160 čolnov," je uvodoma povedala moderatorka Elen Batista Štader.

Te in številne druge pomembne informacije o ribištvu, ribičih in predelavi rib si bo morda nekoč mogoče ogledati v muzeju, ki si ga Občina nadeja zgraditi na območju nekdanje tovarne Argo. Za uresničitev projekta je od družbe Argolina, d. o. o. že odkupila štiri parcele, ki v naravi predstavljajo pozidana stavbna zemljišča nekdanje tovarne Argo na Dantejevi ulici v skupni izmeri 3.597 kvadratnih metrov in zanje namenila 20.000 evrov kupnine.

Ribški muzej kot hiša eksperimentov

Na nepremičninah Občina v prihodnjih letih načrtuje izgradnjo interaktivnega muzeja ribiške industrije Slovenije, ki bo večfunkcijski objekt. Želja je, da bi objekt deloval kot hiša eksperimentov za ribištvo, biodiverziteto in naravo Slovenije, z elementi klasičnega muzeja, ribiškega oz. morskega doma in centra odličnosti za inovativnost in usposabljanje ter promocijo za mari/akvakulturo. Težnja pri vzpostavitvi tovrstnega objekta bo vsekakor možnost samofinanciranja preko tržnih dejavnosti, kot so prodajalna spominkov, butična trgovina, restavracija, kuharski tečaji, ipd. Celotna vrednost projekta interaktivnega muzeja ribiške industrije je ocenjena na 4,2 milijonov evrov. Občina si nadeja sofinanciranja s strani Evropske unije v višini vsaj 70 odstotkov vrednosti projekta v letih 2021–2027. 

Sicer se je že pričela priprava projektne dokumentacije za muzej skozi projekt Mreža in virtualizacija butičnih muzejev podeželja v okviru programa LAS Istre, ki ga je pripravila Občina Izola v sodelovanju z Javnim zavodom za podjetništvo Izola, Občino Ankaran, Turističnim združenjem Izola, Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran in Inštitutom IRRIS. Ta projekt bo omogočil pridobitev idejne zasnove in nekaterih drugih dokumentov s sofinanciranjem iz EU sredstev. Upravi odbor Las Istre je Občini Izola že odobril 60.000 evrov za pripravo idejne zasnove za muzej in za druge dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in izolski župan Danilo Markočič.

"Izola si na podlagi bogate zgodovine ribištva sodoben muzej ribiške industrije zasluži," je prepričan župan Danilo Markočič. Muzej bi pomembno prispeval k ohranjanju in obujanju ter zavedanju slovenske ribiške kulturne dediščine, predvsem pa bi z uresničitvijo projekta popestrili in podaljšali turistično sezono skozi vse leto.

Ta teden se je uradno pričela tudi urbanistična delavnica za območji IPA 3 in IPA 4, ki obsegata zemljišča od Srednje šole Izola na severovzhodu, območje bivše tovarne Mala oprema, obstoječe stanovanjske stavbe ob Dantejevi ulici na jugu ter območje bivše tovarne Argo na jugozahodu. Tri strokovne skupine Fakultete za arhitekturo bodo do septembra na podlagi preveritev in analiz podale strokovne rešitve urbanistične ureditve območja in njene vpetosti v širši prostor. Zaključki in rešitve te delavnice bodo strokovna podlaga k začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.

"Napočil je trenutek, ko moramo projekt ne samo prikazati na papirju, ampak ga tudi udejanjiti in zato imamo tudi načrte," je o nadaljnjih korakih razvoja zamisli muzeja povedala ministrica dr. Aleksandra Pivec in dodala: "Projekt je tako poseben zato, ker ima v svojem jedru namen povečati identiteto naše majhne, ampak skozi zgodovino z ribištvom tesno povezane države in njenih prebivalcev. Poleg promocije ribiške tradicije je projekt vreden podpore tudi zato, ker predvideva obnovo ter opremo objekta nekdanje tovarne rib, torej prinaša nove vsebine na to območje, ki je širšega pomena tako za lokalno skupnost kot tudi za strokovno javnost."

Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za podjetništvo je poudaril, da projekt muzeja nadgrajuje pretekle evropske projekte, kot sta: Mala Barka 1 in 2 ter predstavil je predvideno vsebino muzeja po etažah. Tako bi npr. v pritličju muzeja obiskovalci v  multimedijski sobi doživeli nevihto na morju v 6D tehniki, v zadnje nadstropje pa bi lahko umestili vrhunsko restavracijo in poseben prostor opremljen, tako kot je bil na prestižni ladji Rex.

Današnji podpisniki pisma o nameri so izrazili skupni cilj razvoja Interaktivnega muzeja ribiške industrije Slovenije v Izoli, ki predvideva obnovo ter opremo objekta nekdanje tovarne rib v Izoli na območju tovarniškega kompleksa Argo, z evropskimi in drugimi sredstvi. Projekt je pozdravila tudi Karmen Novarlič, predstavnica Slovenske tiskovne agencije.

Dogodek so popestrili ubrani glasovi otroškega pevskega zbora osnovne šole v Livadah, Kompanije Izolane in Marine Mårtensson ter glasba tria Vruja. Prikaz pletenja ribiških mrež sta prikazala Jože Zalokar, devetdesetletni ribič, ki je plul na barki Biser in bil vodja mrežarnice v nekadanji tovarni Argo, spretnosti pri pletenju mrež je pokazal tudi njegov učenec Marino Sinkovič. Prizorišče je poleg glasbe polnil vonj po flancatih, (po domače kroštolah), ki jih je pripravljala Rozana Prešern, Elizabeta Pušpan pa je udeležencem dogodka prikazala postopek čiščenja sardonov. Prizorišče so krasili štirje modeli ribiških bark, ki so jih oblikovali modelarji Andragoškega društva Morje. Za pester program in ureditev prizorišča je poskrbel Center za kulturo, šport in prireditve, Komunala Izola pa za ureditev prostora in varnost.