KOPRSKI RAZISKOVALCI S PROJEKTOM ZA HITRO IN VARNO VRAČANJE PO ŠPORTNIH POŠKODBAH: "Za Ilko Štuhec sem prepričan, da se bo lahko vrnila"

Koper

Za Ilko Štuhec je po padcu na smuku v Crans Montani sezona končana. Strgano ima zadnjo križno vez na levem kolenu, poleg tega je dobila močan udarec v desno koleno. "Poškodbe v športu se dogajajo, nekje bolj nekje manj. Smuk je še toliko bolj izpostavljen. Ilka je vrhunska športnica, maksimalno pripravljena in vendar se zgodi. Zato je zelo pomembno vedeti, kdaj športnika ponovno vključiti, da ne bi prišlo do ponovne poškodbe," razlaga Rado Pišot, vodja projekta 'Izdelava modela za hitro in varno vračanje po poškodbah' pri Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.

Rado Pišot (na sliki levo) in Bojan Križaj (desno) na SPE – Balkan ski konferenci, Jahorina, Sarajevo 2018.

Dvakratna svetovna prvakinja Ilka Štuhec je v Crans Montani grdo padla, potem ko jo je v sredinskem delu proge po doskoku na mesto vhoda v naslednji zavoj sunkovito dvignilo in je izgubila nadzor. Po padcu se je celo spustila do ciljne arene in čeprav je kazalo, da ne bo imela resnejših posledic, se je izkazalo, da so poškodbe še kako resne. Vrnitev na bele strmine se je po poškodbi kolena tako že končala.

Ilka je imela obe koleni v preteklosti že poškodovani. Na desnem kolenu je imela pet operacij, dve operaciji na levem kolenu, skupaj torej sedem.

Da je danes med športniki več poškodb kot jih je bilo v času njegovih 'zlatih let' na belih strminah, se strinja tudi naš nekdanji vrhunski smučar Bojan Križaj.

Bojan Križaj v letih, ko je dosegal vrhunske smučarske rezultate.

"Pri prvi poškodbi, ki je bila malo bolj resna, sem nehal tekmovati. Bil sem star že 31 let in takrat je bila to visoka starost za vrhunskega športnika. Nisem našel več motiva, da bi se še našel v smučanju z vsemi tistimi rehabilitacijami. Če zdaj gledam smučarje, predvsem smukače, čemu so izpostavljeni, najmanjša napaka in malce strahu od prejšnjih poškodb vodi v novo poškodbo," pravi Križaj.

" Lindsy Vonn se je to zgodilo in zdi se mi, da tudi Ilka nima več tako agresivne vožnje, kot jo je imela. Po poškodbi se je dolgo pripravljala in verjamem, da je bila fizično zelo močna . Igra pa pri tem psiha zelo pomembno vlogo . Kako to popraviti in dobiti samozavest, ki jo potrebuješ za vrhunske rezultate, je pa druga stvar,"  še pravi Križaj.
Padec Ilke Štuhec v Crans Montani.

Na ZRS Koper so pred letom dni, v sodelovanju z Inštitutom za medicino športa, Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in TMG-BMC d.o.o. začeli z izvajanjem projekta, katerega cilj je razvoj modela za hitro in vračanje športnikov po poškodbah. S podporo Olimpijskega komiteja Slovenije je ta projekt del strategije prizadevanj za kakovostnejše in varnejše udejstvovanje v vrhunskem športu.

Cilj je pripravljeni model, po implementaciji in preverbi, na prilagojen način ponuditi športnikom pod okriljem OKS. Do sedaj so meritve opravili pri prvoligaških košarkarjih in nogometaših, v kratkem pa jih bodo opravili tudi na gimnastičarjih. Pri tem odlično sodelujejo z Nogometno, Košarkarsko in Gimnastično zvezo Slovenije, ki so se zavzele za zdravje svojih športnikov. Raziskave nakazujejo, da gre v četrtini primerov vseh športnih poškodb za poškodbe kolena. Kar pa je še pomembnejši podatek, se kar 30 odstotkov športnikov po vrnitvi v svoj šport ponovno poškoduje.

Ilka Štuhec je za vrnitev na smučarsko progo trdo trenirala. O tem so pričale tudi objave na njenem Facebook profilu.

"Epidemiološke podatke in podatke o uspešnosti rehabilitacije oziroma vrnitve je zelo težko primerjati. Lahko pa z gotovostjo zaključimo, da je pogostost športnih poškodb v porastu in da so športi, kot so nogomet, hokej, smučanje, gimnastika …, bolj izpostavljeni poškodbam v primerjavi z drugimi športi," razlaga vodja projekta Rado Pišot.

Ob tem Pišot opozarja, da s poškodbami niso povezani le dosežki športnikov in njihovih ekip, temveč tudi njihovo dolgoročno zdravje in kakovost življenja.

"Pri projektu za hitro in varno vračanje športnika po poškodbah preučimo njegovo stanje v fazi, ko je najbolje pripravljen. Tako pridobimo referenco, kateri se mora po morebitni poškodbi ponovno približati in tako doseči stanje pripravljenosti za ponovne nastope. Na osnovi spremljanih parametrov športnikovih funkcionalnih zmožnosti, specifičnih mišičnih značilnosti ter predvsem funkcionalne simetrije lahko ocenimo, kdaj ga je smiselno ponovno vključiti v šport, da ne bi prišlo do ponovne poškodbe," opisuje Pišot (na sliki levo) in dodaja:

"Pri tem je, na primer, izredno pomembna simetrija mišic t.i. stabilizatorjev kolena. Stegenska mišica je navidezno podobna pri vseh, vendar pa so njene notranje značilnosti pri različnih športih različne. To je logična posledica mišične adaptacije specifičnega treninga."

Pišot je prepričan, da ima tudi Ilka natančne podatke o svoji pripravljenosti. "Z njo sodeluje izredno profesionalna ekipa. Ti podatki bodo pomembno usmerjali njeno rehabilitacijo in pot nazaj tja, kjer si zasluži biti."

Projekt je zasnovan z Olimpijskim komitejem Slovenije in temelji na standardiziranem informacijskem sistemu za beleženje telesne pripravljenosti športnikov ter njihovih poškodb. Glavna cilja sta zagotovljena varna vrnitev športnika po poškodbi in dimenzioniranje baterije testov za preventivno spremljanje in usmerjanje športnikov.

"Imamo dokaze, da je metoda elektromehanske učinkovitosti mišice občutljivejša od klasičnih kliničnih slikovnih tehnik, saj z izjemno ponovljivostjo pokaže mere mišičnega tonusa, kontraktilnih parametrov mišice ter razmerja med mehanskim izhodom mišice normiranim na električno aktivnost mišice. Na pilotnih meritvah rehabilitacije po rekonstrukciji prednje križne vezi  in zamenjavi kolka že imamo preliminarne rezultate, ki nakazujejo na potencialno uspešno validacijo," zatrjuje Pišot.

Na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper se zavedajo, da so cilji dolgoročni, vendar verjamejo, da bodo z Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi športnimi zvezami, s katerimi odlično sodelujejo, na ta način pričeli novo obdobje sistematičnega dela v športu. Kot poudarjajo, je izredno pomembno ohranjati ustrezen bazen športnikov z odlično podporo športu na področju njihovega zdravja in s ciljem še boljših rezultatov.

"Za Ilko sem prepričan, da se bo lahko vrnila, saj ima odlično podporo tako pri rehabilitaciji kot sami fizični pripravi in snežnem treningu. Verjamem tudi, da bo zmogla doseči raven vrhunske fizične pripravljenosti, v kakršni je bila pred poškodbo. Želim pa ji, da bo zmogla preseči tudi morebitne psihične zadržke, ki nastanejo pri takih poškodbah," je zaključil Pišot.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  26 .02. 2019 ob  16: 02
Ta Pišot pa je grozno pameten in pravi vizionar.