V četrtek, dan pred božičem, so imeli sicer v Srbski pravoslavni cerkvi t. i. badnji dan, na katerega v običajnih razmerah v cerkvah posvetijo in razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo ter v družinskem krogu in molitvi pričakajo božič. Iz znanih preventivnih razlogov so se letos v Srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani odločili, da posvetitev ni potekala v navzočnosti vernikov, pač pa so lahko verniki posvečeni badnjak čez dan prevzeli v cerkvi.

Vernike Srbske pravoslavne cerkve je ob božiču nagovoril tudi patriarh Porfirije Perić, ki je dejal, da je rojstvo Jezusa središče zgodovine sveta, hkrati pa presega božje stvarjenje, saj s prihodom Boga "človeka razsvetli možnost večnega življenja".

Rojstvo Boga po besedah patriarha vabi k resnični ljubezni, prežeti z iskrenim bratskim občutkom med ljudmi. "Zato naj praznično veselje hrani plemenitost našega krščanskega pričevanja, ljubezen, ki jo vodi skrb za druge, in ne sebičnih iluzij skupnosti, ki jih svetovna kultura, še posebej ob teh praznikih, uporablja v komercialne namene, ne da bi prinesla pravi mir in čisto veselje," je dejal. Pozval je k medsebojni spravi in razumevanju. Vse je pozval, naj se v času pandemije držijo razumnih ukrepov in priporočil vlad in drugih pristojnih institucij, hkrati pa naj se izogibajo izključnosti in spoštujejo človekovo svobodo kot najvišjo in najbolj dragoceno.

Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Verniki omenjenih Cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Na prvi pogled je pravoslavno praznovanje božiča precej podobno katoliškemu, a obstaja kar nekaj razlik, predvsem glede hrane. S postom, ki traja šest tednov, se pravoslavni verniki odrečejo mesnim in mlečnim izdelkom. Njihov božič pa je – za razliko od katoliškega, pri katerem v ospredje stopa potrošnja in Božiček – manj razkošen.

koprski paroh Dejan Mandić

Pri pravoslavnih vernikih velja na dan pred božičem oziroma na badnji dan še vedno post, ki velja do polnočnice. "Potem začnemo proslavljati Jezusovo rojstvo in je različna kulinarika, našo mizo krasijo vse možne dobrote – od odojka do raznoraznih peciv, poljubno. Nekateri si pripravijo tudi jagnjetino, odvisno od tega, kaj imajo radi," je pojasnil koprski paroh Dejan Mandić.

Kakšno je sporočilo božiča?

"Glede na to, da praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa, je sporočilo vsakemu človeku, da se na ta dan na nek način preporodimo in dobimo ponovno upanje, da nismo sami. Kot je eno od Kristusovih imen Emanuel, kar v prevodu pomeni 'z nami je bog', je sporočilo današnjega božiča, da nismo sami, da ne smemo samevati temveč da ohranimo upanje in vero, ker z nami je v vsakem primeru bog," je dejal koprski paroh.

Dotaknil se je tudi trenutne situacije z novim koronavirusom oziroma zdravstvene situacije, ki je zaznamovala tudi mašo. Darovana je bila prav bolnikom in tistim, ki potrebujejo pomoč. Paroh je poudaril tudi pomen skrbi za sočloveka, ki je po njegovih besedah tudi "sporočilo boga za vsakega človeka".