Servitski samostan ima status kulturnega spomenika državnega pomena ter kot eden največjih stavbnih kompleksov v Kopru predstavlja "edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali", je ob današnji predstavitvi začetka del poudarila rektorica Univerze na Primorskem (UP) Klavdija Kutnar.

Prav zato so po njenih besedah k sanaciji pristopili z vso potrebno skrbnostjo in strokovnostjo, v obnovo pa želijo vključiti tudi strokovnjake s svojih fakultet. Poleg tega bo obnova potekala v okviru Evropske zelene pobude in Novega Bauhausa, ki temelji na inovativnem povezovanju gospodarstva in umetnosti oz. kulture, znanosti in tehnologije.

Kot je dodal predstavnik UP Iztok Šušteršič, bodo tako skušali pri obnovi v čim večji meri uporabiti obnovljive, trajnostne materiale, začenši z lesom. V prihodnjih tednih oz. mesecih bodo dobili novo ostrešje, nato se bo obnova nadaljevala od zgoraj navzdol.

Kljub dolgotrajnosti in zahtevnosti postopkov za pridobitev vseh dovoljenj si Kutnarjeva želi, da bi projekt sanacije, ki bo potekal fazno, zaključili v petih letih. Skupne stroške ocenjujejo na 20 milijonov evrov, pri čemer računajo na pomoč vseh deležnikov. Vse načrte nameravajo sicer pripraviti na način, da se bodo lahko prijavljali na katerikoli ustrezen razpis, naj bo nacionalni ali evropski. Letos so že bili uspešni na razpisu ministrstva za kulturo, kjer so za sanacijo pridobili 200.000 evrov.

Rektorica je opozorila, da je s stavbo povezanih veliko spominov občanov, zato si želijo, da objekt "služi kot lep primer sobivanja univerze z mestom Koper". V stavbo bodo umestili vsebine univerze, ki so zanimive za širšo družbo. Tako bo tu več čitalnic in projektnih sob, prostore bodo dobili različni raziskovalni centri UP, predvidoma pa se bo v stavbo preselil tudi rektorat.

Svetovalka koprskega župana za kulturo in mednarodne projekte Vesna Pajić je servitski samostan označila za eno od dragocenosti občine in se veselila dejstva, da bo po koncu obnove ta "Trnuljčica" ponovno postala del mesta.

Mojca Marijana Kovač iz piranske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je ocenila, da je projekt izredno zanimiv in konservatorsko zelo dobro pripravljen, zato se veseli strokovnega nadzora nad izvedbo del. Ko bo tako pomemben objekt dobil novo streho, se bo delo zagotovo tudi nadaljevalo, je še prepričana Kovačeva.