Najprej čestitke za izid prvega singla! Kakšni so odzivi in občutki? Si tudi soavtorica glasbe, besedila in scenarija. Kako bi sama predstavila pesem in kakšno zgodbo si želela predati z videospotom?

Najlepša hvala, res je šlo veliko truda v moj prvi solo projekt in ne bi mogla biti bolj ponosna in zadovoljna s končnim izdelkom. Počutim se, kot da imam rojstni dan. Res nisem pričakovala tako velikega odziva, ker sem praktično nova v tem svetu. Sem pa zelo vesela, da je ljudem všeč tako kot meni in da se velika večina njih tudi najde v njem. To je bil tudi moj cilj - da se čim več ljudi poveže s pesmijo in da gre res hitro v uho. 

Pesem bi predstavila kot nek nov začetek, novo poglavje mene. Ko toliko časa posvetiš eni osebi, se lahko hitro izgubiš in enostavno ne veš več kdo si, kaj si in česa si zmožen. To sem želela prikazati tudi v samem videospotu. S smešno velikim srcem sem hotela prikazati neko emocionalno prtljago, ki jo vlečem za sabo in iskreno ne vem, kam naj z njo. Gre kot za nek 'rehab' (rehabilitacija, op. a.) od zlomljenega srca v iskanju mojega pravega jaza, ki je bil izgubljen.

Kako je bilo ustvarjati v koronskem času?

Ustvarjanje v samem koronskem času je bilo precej težje kot običajno, saj se, razen 'pumpanja' in ustrahovanja iz vseh strani zaradi korone, ni nič dogajalo. Da niti ne začnem o odpadanju koncertov in nastopov. Res težko, ampak nam je s skupnimi močmi uspelo dokončati prvi projekt, zdaj pa delamo dalje skupaj z Žanom Serčičem, ki je tudi moj producent.

Sama si poskrbela tudi za make-up v videospotu. Se tudi sicer ukvarjaš z ličenjem? Malo za hec in malo zares: pri katerih letih si se prvič naličila in s katerimi besedami bi zdaj opisala ta prvi make-up? Je bilo, kot to počno mnogi otroci, na skrivaj? Te je pri tem kdo 'zalotil'?

Res je, ja, sama sem poskrbela tokrat za ta del. Imam dve diplomi za make-up artista, ker je to nekaj, kar sem si vedno želela znati in delati poleg petja. Pred korono sem tudi veliko ličila, zdaj vmes pa ne prav dosti, zato sem se bolj posvetila glasbi.

Uh joj, mislim, da sem se kar pozno začela prav resno ličiti, je pa bilo bolj kot neko umetniško izražanje. Se pa spomnim, kako smo se na treningu s soigralkami na hitro in na skrivaj šminkale z barvico za oči, 'kao frajerke'. In takrat sem v bistvu ugotovila, da je to nekaj zelo zabavnega in nedolžnega, ker konec koncev lahko vse spereš dol s kože. Moji prvi make-up videzi … Hmm, izbrala bi besedo 'zanimivi'. Res nisem imela pojma o barvni teoriji in o tem kaj paše, kako pravilno uporabljati barve in čopiče. Ampak z leti vaje in prakse sem se veliko naučila.

Ali tudi sicer sama pišeš svoje pesmi? Koliko je takšnih, ki morda "čakajo v predalu"?

Vedno začnem sama s pisanjem pesmi. Vendar to izgleda drugače kot končni izdelek. Ker vse, kar napišem, pišem v stilu poezije, pripovedovanja. Jih je kar nekaj, ja. Moram priznati da sem, odkar sem začela malo igrati na klavir, dobila več potencialnih idej, ki bi se lahko ali se morda tudi bodo spremenile v pesem.

Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? Si se glasbeno tudi izobraževala – če ja, kje? Ali igraš tudi kakšen inštrument? Kdo te je navdihnil za glasbo oziroma, ali je "glavni krivec" prav tvoj oče Samuel Lucas?

Z glasbo sem se resno začela ukvarjati kakšnih štiri ali pet let nazaj, ker sem začela veliko nastopati in peti z očetom. Nikoli se nisem izobraževala, veliko sem se naučila s samim nastopanjem in z vajami, ki smo jih imeli skupaj z bendom. Zdaj pa tako, ne morem reči, da znam res profesionalno igrati klavir, ker sem si ga privoščila komaj lansko leto. Mi je bil pa klavir vedno eden izmed najlepših inštrumentov in med korono je bil najboljši čas, da se končno naučim igrati nanj. Postopoma se učim novih stvari, bi pa z veseljem začela hoditi na kakšne bolj resne vaje in teorijo, da bi tudi malo bolj razumela, zakaj pritiskam na neke tipke.

Hm, za glasbo me je navdihnilo več ljudi, je pa tudi 'tata' eden izmed glavnih krivcev za to. Obožujem skoraj vso glasbo in ko sem se začela zavedati sebe in tega, da znam peti, nisem utihnila. Kjerkoli sem in karkoli počnem, zraven še pojem. Pa je to lahko v tistem trenutku tudi samo mrmranje.

S čim se, poleg glasbe še ukvarjaš? Imaš morda še kakšen skriti talent? Za tabo je že kar nekaj nastopov, predvsem v vlogi spremljevalne pevke pri očetu, pa tudi pri Žanu Serčiču. Zakaj si se šele zdaj odločila, da stopiš na samostojno pot? S katerimi slovenskimi glasbeniki si že sodelovala in s katerimi bi si želela sodelovati v prihodnje?

Delam kot šankistka in natakarica v Loggii. Uživam v pripravljanju pijač, ker je tudi to samo po sebi neko ustvarjanje. Že precej časa, 13 ali 14 let, igram tudi odbojko. Rada tudi rišem, digitalno ali fizično, pa tudi fotografiram. V bistvu sem se res dosti časa odločala, kaj je tisto, kar si zares želim delati za vedno. Dolgo sem se borila sama s sabo in čakala na nek pravi trenutek, najbrž pa samo nisem bila dovolj samozavestna. Ne vem, zdelo se mi je prav, da začnem zdaj.

Nisem kaj dosti sodelovala, sodelujem trenutno z Masayah, našo obalno raperko. Več ne povem zaenkrat, to je zgodba za drugič. Rada bi sodelovala z veliko ljudmi, ker me vsi naši glasbeniki vsak dan ponovno presenetijo, navdihnejo. Res imamo veliko dobrih artistov. Če pa moram poimensko, bi to poleg Žana (Serčiča, op. a.) zagotovo bila Anabel, Zala in Gašper, skupina Younite, Joker Out … Kot pravim, cela vojska jih je.

Kje te bomo v prihodnje lahko slišali (in videli)?

Dokončno datumsko dogovorjena nisem, se pa bom definitivno pojavila na radiu, kjer bom, upam da tudi v živo, zapela moj komad. Za javne nastope so še vedno zelo občutljivi časi, upam da se kaj kmalu spremeni. 

Si morda že  dogovorjena za kakšen nastop – če ja, kdaj in kje? Kateri je tvoj najljubši kotiček Obale in zakaj? Kje na Obali najraje spiješ kavo?

Moram priznati, da imam kar nekaj lokacij, ki so mi zelo ljube. Ena izmed teh je Študent v Ankaranu, Vitaminček v Izoli in pa Osp. Osp je res paša za oči, še posebej ob sončnem zahodu, ki sveti direktno na steno. Kavo pa najraje spijem doma pri fantu. Ker mi ni toliko pomembno, kje jo pijem, kot mi je pomembno, s kom jo pijem. 

Katero knjigo si nazadnje prebrala in katera je tvoja najljubša knjiga nasploh? Kdo je tvoj najljubši glasbeni izvajalec oziroma izvajalka in zakaj prav on(a)?

Me bo kar malo sram, nisem velika bralka knjig. Na žalost se velikokrat izgubim v razmišljanju o neki drugi stvari, ki sploh ni povezana s tem, kar berem. Izgubim fokus, ampak to še ne pomeni, da sploh ne berem. Samo redko katera knjiga ohrani mojo pozornost do konca. Sem pa pred kratkim kupila knjigo z naslovom Subtle art of not giving a fuck in je res dobra. Se velikokrat najdem v njej in me nasmeji, ko jo berem. Mislim, da bi jo vsak moral prebrati.

Bom iskrena … Najljubšega glasbenega izvajalca oz. izvajalke nimam. Ker jih je enostavno preveč, s preveč različnimi stili. Če bi začela naštevati koga in kaj vse poslušam, bi govorila do jutri. Res nimam favorita, največkrat pa gledam neznane ljudi, ki tekmujejo na tekmovanju The Voice. Tam so taki talenti, da padeš na rit. 

Kakšni so tvoji načrti v prihodnje – ali lahko pričakujemo še kakšen singel ali morda album?

Definitivno. Komaj sem začela. O albumu ne bi še govorila, je pa definitivno še par singlov, ki jih bom letos izdala. Tako kot sem rekla leta 2018 po finalu Nove Zvezde Slovenija: "Še boste slišali zame." In tega se res držim. Upam, da bom zelo uživala v procesu ustvarjanja in odkrila neke stvari, ki jih še ne vem, pa naj bo to o meni, o glasbi, čemurkoli. Veselim se vsega novega.