Samo Masleša

Koprčan Samo Masleša je doktor kinezioloških znanosti, ki ima v judu že 30 let izkušenj. Zato ne preseneča, da velik del njegovega programa GSMP temelji ravno na tem športu. Po letih dela v Ljubljani – bil je asistent na Fakulteti za šport, vodja športnega programa pri Javnem zavodu za šport, za Mestno občino Ljubljana je nadziral 82 zunanjih športnih objektov in tako doma kot v tujin predaval o pomenu inkluzije, razvoja športnih talentov in telesne priprave pri vrhunskih športnikih - se je pred nekaj leti vrnil na Obalo. Trenutno dela v Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož.

Na podlagi preteklih izkušenj, pa tudi zato, ker ga je od nekdaj vleklo k delu z ljudmi, je zasnoval program GSMP – Genial safe motor program ali Genialni varni gibalni program. Gre za multidisciplinarni program za razvoj tako športnih talentov pri mladih, kot tudi za kondicijsko pripravo pri vrhunskih športnikih.

Program v veliki meri temelji na judu, poglavitno vlogo pa ima znanje pravilnega padca. "Judo je drugi najbolj treniran šport na svetu in je zelo razširjen tudi v Sloveniji. Z njim se je ukvarjalo kar nekaj znanih športnikov," pojasnjuje Masleša in pove, da ima judo "v svojem bistvu vključenih ogromno osnovnih gibalnih znanj. Če se otrok začne ukvarjati z judom, bo ta znanja in te sposobnosti lahko zelo dobro unovčil, tudi če se bo kasneje odločil za drugi šport".  

V otroštvu so se z judom ukvarjali tudi Luka Dončić, Tim Gajser, Filip Flisar in Luka Žvižej, pa tudi Zinedine Zidane, David Beckham, Marcel Hirsher in Andres Iniesta. 

"Pri otrocih je izredno pomembno, da se učijo preko igre. Možgani takrat najboljše delajo in do shranjevanja znanj prihaja na najbolj učinkovit način," razlaga snovalec programa. Kot pravi, so raziskave pokazale, da so najbolj domiselni igralci tisti, ki so imeli do 14. leta največ ur igre.

"Težava prihaja, ker velika večina staršev in trenerjev ne razume tega holističnega razvoja otroka in gredo prehitro v specializacijo. Tako je otrok na krajši časovni rok sicer uspešen, na dolgi rok pa to pripelje do preizčrpanosti, poškodb, prehitrega izstopa iz panoge, otroci pa športa ne vzljubijo in jim ta ne postane način življenja," razloži.

"Naloga trenerja je, da naredi trening zabaven," je jasen Masleša. Znati mora vzpostaviti pozitivno pedagoško klimo, kjer se otroci dobro počutijo, so varni in imajo aktivno vlogo v športnem procesu.

"Številni trenerji bi radi ustvarili športne genije, to pa bi radi naredili tako, da jim neprestano dajejo navodila. Če hočemo narediti misleca, mu moramo dati, da misli. Če bo otrok vedno naredil tako, kot hočejo drugi, bo samo izvrševalec procesa in ne tisti, ki bo naredil tisti dodaten korak k domiselnosti," še razloži.