Peter Maričić

38-letni Peter Maričić se na Veterinarski ambulanti Koper, kjer je zaposlen, ukvarja z nekonvencionalnimi oziroma eksotičnimi vrstami in s prostoživečimi živalmi, ki jih rešuje tudi v prostem času. Svoje poslanstvo je namreč našel v iskanju inovativnih idej na področju naravovarstva, predvsem ga zanima razbremenjevanje okolja invazivnih živali.

V sklopu sodelovanja Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem, trgovin s hišnimi živalmi in njegove Zoosofie je nastal projekt ''Razbremenite okolje, posvojite žival''. Maričić tako že štiri leta izlavlja zlato ribico in s pomočjo trgovcev išče posvojitelje: "Vsak, ki kupi rešeno zlato ribico, omogoči, da grem po novo, s tem pa lahko vzpostavim nek dolgoročen pristop. Zaenkrat je uspešen, saj smo do zdaj rešili že preko 700 zlatih ribic."

Projekt je podprl tudi predsednik Borut Pahor, ki je posvojil dve zlati ribici iz okolja.

Za to dejavnost je potreboval dovoljenje za izlov, ki se ga v Sloveniji pridobi na podlagi raziskave. Z Oddelkom za biodiverziteto na UP, katerega član je, so tako v raziskavi Biometrični čitalec kot orodje za sledljivost invazivnih vrst dokazali, "da lahko oči zlatih ribic ali dvoživk uporabljamo kot prstni odtis, na ta način pa zagotavljamo izsledljivost," je pojasnil Maričić.

S celovitim pristopom in z uporabo biometričnega čitalca bi lahko vzpostavili učinkovit naravovarstveni model ukrepanja, ki ima potencial dolgoročno razrešiti problematiko invazivnih tujerodnih živali. Omejili bi lahko spuščanje omenjenih živali v okolje in uredili trgovino s prostoživečimi živalmi, je prepričan Maričić.

Zlate ribice in želve pogosto zapuščene, v naravi zelo invazivne

38-letni veterinar je šel še korak dlje. Razmišljal je, kaj še bi lahko naredil za dobrobit živali in se domislil urbanega ribnika z akvaponiko. "Zavedati se moramo, da so med zapuščenimi hišnimi ljubljenčki zelo pogosto zlate ribice in vodne želve rdečevratke. Ljudje jih kupijo, ko so še majhne, ko zrastejo, pa jih zavržejo v naravo; v mlake, vodostaje, kale in jezera. Ugotovijo namreč, da je njihova oskrba precej zahtevna, potrebno jim je zagotoviti dovolj velik akvarij ali terarij in učinkovite filtre. Tiste, ki preživijo, se hitro prilagodijo in se izkažejo kot zelo agresivna in invazivna žival. Plenijo namreč od rastlin do živali," je pojasnil Maričić.

Urbani ribnik z akvaponiko v MZL RKS Debeli rtič

Rešitev je veterinar videl v urbanem ribniku z akvaponiko. Gre za kombinacijo gojenja rib in rastlin hkrati. Rastline počistijo vodo, ribe pa rastlinam dajo gnojilo. Na ribniku lahko vzgojimo vrtnino ali okrasno rastlino, hkrati pa ribnik ni potrebno posebej vzdrževati, saj za to poskrbijo rastline. Poseben filter hkrati uspešno rešuje pojavnost alg v vodi, ki vodo naredijo motno – filter vodo očisti, živali se v njej dobro počutijo, rastline pa lepše rastejo. Urbani ribnik lahko postavite praktično kamorkoli: na balkon, v stanovanje, na vrt. 

Kot je povedal domiselni 38-letnik, želi z urbanim ribnikom z akvaponiko vplivati na področje invazivnih živali: "Trgu želim ponuditi produkt, ki bo primeren tudi za odraslo žival, da bi jih ljudje manj pogosto zapuščali. Hkrati pa služi kot osveščevalno orodje – ob njem namreč postavimo tablo, ki ljudi seznanja s tem problemom." Poleg tega v njegovih urbanih ribnikih plavajo iz narave rešene ribice in želve.

Ribnik v Obalnem domu upokojencev Koper

Terapevtski učinek ribnika

Enega izmed ribnikov, doslej jih je izdelal pet, so ravno včeraj predali Obalnemu domu upokojencev Koper, ki se je za naročilo ribnika odločil iz terapevtskih razlogov. "Ribnik z rastlinami in živalmi namreč pomirja, hkrati pa je skrb za živalce dobrodošla v ustanovah, kot so domovi za upokojence ali pediatrične bolnišnice," meni Maričić. Tovrsten ribnik so lansko jesen postavili že v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič, takega iz palet pa si lahko ogledate tudi v Centru mladih Koper.

Z enim samim ribnikom ima veterinar ogromno dela. Dela jih po naročilu – ravno sedaj izdeluje steklenega z akvaponiko za Center za starejše občane Lucija – cena pa je odvisna od velikosti. Pet kvadratnih metrov velik ribnik stane denimo pet tisoč evrov.