Nove digitalne tehnologije omogočajo boljše delo javne uprave, za to pa so potrebni uslužbenci, ki znajo uporabljati takšne tehnologije, in tudi spremembe zakonodaje, je v uvodnem nagovoru opozorila ministrica Ajanović Hovnik.

"S kadrovskim menedžmentom se nihče prav zares ne ukvarja," je poudarila. Navedla je, da je bila leta 2010 četrtina javnih uslužbencev mlajših od 34 let, danes pa je takšnih manj kot dva odstotka. V administrativnem delu javne uprave je zaposlenih približno 2000 starejših od 60 let. Poudarila je, da jih bo po upokojitvi težko nadomestiti.

"Mladih očitno ne znamo privabiti v naš sistem," je ocenila. Da bi jih, bi morali "razbiti mit, da smo neki birokratki, škratki, da smo namenjeni sami sebi, da delo ni zanimivo, da počnemo rutinska opravila".

Poleg pridobivanja mladih je treba povečati tudi motivacijo trenutno zaposlenih za boljše delo in nadaljnje izobraževanje, je dejala.

Ena od rešitev, ki jih pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, je informacijski sistem, ki naj bi omogočil mobilnost uslužbencev med organi in sistematično spremljanje razvoja kompetenc. Namesto letnih pogovorov, "ki so sami sebi namenjeni", nameravajo uvesti razvojne pogovore, v katerih naj bi začrtali pot razvoja posameznika in njegove cilje, nato pa bi to pot spremljali.

Na ministrstvu razmišljajo o enovitih kadrovskih postopkih oziroma o sistemu "enih vhodnih vrat" za državne uradnike, kjer bi preverili usposobljenost kandidatov, še preden bi se začeli pogovarjati s posameznimi organi za določeno delovno mesto. Sprejete kandidate bi najprej poslali na upravno akademijo, saj ugotavljajo, da je treba nove uslužbence najprej temeljito usposobiti, da lahko sploh začnejo z delom, je pojasnila ministrica.

O enih vhodnih vratih razmišljajo zaradi očitkov, da je do delovnega mesta za nedoločen čas v javni upravi mogoče priti le prek osebnih ali političnih povezav, je povedala. Za to, da bi država postala privlačen delodajalec za mlade, je po ministričinem mnenju treba ustvariti sistem, kjer je delovno mesto odvisno od kompetenc.

Vodja sektorja za organizacijo javnega sektorja ter uslužbenski sistem Barbara Koželj Sladič je v uvodu v konferenco, ki jo prireja založba GV, ocenila, da je obstoječi zakon o javnih uslužbencih iz leta 2002 lahko dobra podlaga za morebitno prenovo sistema. Pri tem bi morali po njenih pojasnilih poskrbeti tudi za krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter za večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri.

Bolj zastarela je zakonodaja glede funkcionarjev, ki je v praksi ni več mogoče izvajati, iz nje pa je izvzetih veliko skupin, je opozorila. Meni, da bi bilo smiselno to področje urediti na celovit način, čeprav med področji obstajajo razlike. Sistemsko bi morali opredeliti, kdo je funkcionar, kakšni so pogoji za opravljanje funkcije, na primer glede predkaznovanosti, in kakšne pravice ima posameznik med opravljanjem funkcije in po njej, je dejala.