Pred 15 leti je bilo članic spodnjega doma parlamentov le 13 odstotkov in izvajalec študije Robert Engelman ugotavlja, da bo s takšnim tempom resnična enakopravnost med spoloma dosežena šele leta 2068.

Ženske pravice pomagajo izboljševati mednarodne konvencije, kot je konvencija o političnih pravicah žensk iz leta 1952 in konvencija proti diskriminaciji žensk iz leta 1979. K zadnji ni pristopilo le še nekaj držav in med njimi so Somalija, Sudan, Iran in ZDA.

Največ žensk v nacionalnih parlamentih nordijskih državah

Na splošno imajo največjo zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih nordijske države (povprečno 42 odstotkov), vendar pa jih skupaj z vsemi drugimi na svetu močno prekaša afriška Ruanda, ki ima po zadnjih podatkih IPU iz decembra lani v nacionalnem parlamentu kar 64 odstotkov žensk.

Ruandi na drugem mestu sledi Kuba (49 odstotkov), na tretjem mestu pa je Švedska s 45 odstotki žensk v spodnjem domu parlamenta. Mejo 30-odstotne zastopanosti žensk dosega danes 35 držav, med njimi je tudi Slovenija, ki si deli 26. mesto z Novo Zelandijo (33,2 odstotka žensk).

Pred Slovenijo so med drugim Španija (36 odstotkov) in Srbija (33 odstotkov). Za Slovenijo pa so Francija (25 odstotkov), Velika Britanija (22,5 odstotka), Grčija (21 odstotkov) in ZDA (18 odstotkov).

Evropa brez nordijskih držav ima le 24 odstotkov parlamentark, Amerika kot celina 24 odstotkov, Azija 18,5 odstotka, Afrika pod Saharo 22 odstotkov, Bližnji vzhod in sever Afrike 16 odstotkov, Tihi ocean pa prav tako 16 odstotkov.