Povprečna starost matere ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti je v 2019 v vseh regijah presegla 30 let. V povprečju najvišja je bila v osrednjem in jugozahodnem delu Slovenije (31,5 leta ali več). Na ravni regij je bila povprečno najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji in v obalno-kraški (31,8 leta), sledila je goriška regija (31,5 leta).

Najnižja ne glede na vrstni red otroka pa je bila v koroški regiji (30 let). Delež mater, mlajših od 20 let, je bil najvišji v jugovzhodni Sloveniji (3,2 odstotka), drugi najvišji pa v posavski (2,2 odstotka). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2019 najvišja tudi deleža žensk, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda.

Osnovni kazalnik rodnosti pove, koliko otrok se rodi v posameznem letu na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bila v letu 2019 vrednost tega kazalnika najvišja v statistični regiji jugovzhodna Slovenija: skoraj 11 otrok na tisoč prebivalcev. Tretja najvišja je bila v sosednji posavski regiji.

V obeh navedenih regijah je bila tudi celotna stopnja rodnosti precej višja od slovenskega povprečja, ki je pri 1,61. V jugovzhodni Sloveniji je bila ta stopnja 1,93, v posavski pa 1,85. Najmanj otrok na tisoč prebivalcev, in sicer osem, se je lani rodilo v zasavski in v obalno-kraški regiji.

Med podatki o rojenih je regionalna raznolikost Slovenije najizrazitejša pri deležu otrok, katerih matere so ob njihovem rojstvu neporočene. V letu 2019 je bila prva po vrednosti tega podatka koroška (70 odstotkov), druga pomurska (68 odstotkov), zadnja pa goriška statistična regija (49 odstotkov). V severovzhodnih delih Slovenije, še zlasti v koroški statistični regiji, so bili ti deleži najvišji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so še ugotovili v Sursu.