Skoraj polovico vse odpadne hrane povzročijo gospodinjstva, in sicer 48 odstotkov odpadne hrane nastaja pri pripravi in uživanju hrane. Skoraj desetina odpadne hrane pa nastane v trgovinah z živili, kjer odpadna hrana nastaja pri distribuciji hrane. Četrtina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane, približno 20 odstotkov pa je nastane pri strežbi hrane, torej v gostilnah, šolah, bolnišnicah.

Kot je na nedavni predstavitvi brošure povedala Mojca Žitnik z oddelka za statistiko okolja in energetike na statističnem uradu, odpadna hrana predstavlja problem s socialnega in moralnega vidika ter z vidika porabe naravnih virov in škodljivih vplivov na okolje. "Kar 40 odstotkov, kar se vzredi ali vzgoji, se ne poje, tretjina pridelane hrane se zavrže, po drugi strani pa je kar vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. V Sloveniji si lani kar osem odstotkov prebivalcev ni moglo zagotoviti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan," je poudarila.

Gospodinjstvo v Sloveniji je lani namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2671 evrov ali 14 odstotkov vseh svojih izdatkov, torej 1031 evrov na člana gospodinjstva. Za ta denar je v 2015 lahko kupilo okoli 380 kilogramov hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v 2015 pri končnem potrošniku nastalo 60 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 odstotkov te hrane na posameznega prebivalca, v vrednosti 163 evrov končalo med odpadki.