Spomnimo, zaradi trenutnih veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa lahko gostinci v obalno-kraški regiji poslujejo samo na način, da ponujajo osebni prevzem hrane in pijače oziroma organizirajo dostavo. Medtem ko so se v Jugovzhodni in Posavski regiji testno odprle terase lokalov, skušajo gostinci na našem območju zgolj "preživeti".

Kot pojasnjuje Aleš Piščanc, lastnik Hotela Koper in Pizzerije Caprizza, je tovrsten način dela izjemno težak. "Koliko časa bomo še zdržali, ne znam napovedati, lahko samo upam, da se bo ta trend hitro obrnil," pripoveduje. Po njegovih besedah je tak način prodaje lahko samo "flikanje".

Aleš Piščanc

Pizzeria Caprizza namreč med tednom ponuja samo osebni prevzem, dostavo pa nudijo med vikendi. "Na ta način nikakor ne gre," je dejal. "Tudi če kdo dosega neko solidno poslovanje, je to večinoma s tretjino zaposlenih, stroške pa se odlaša oziroma so sofinancirani z zadnjim protikoronskim paketom PKP7, pa tudi vprašanje je, kaj bo s tem v marcu," razloži.

"Tako poslovanje deluje zgolj zato, da ostaneš na trgu in da imajo stalne stranke dostop do teh storitev, da lahko med malico pojedo še kaj drugega kot sendvič in da lahko spijejo kakšno kavico," pripoveduje. Kot pravi, je pričakovanja veliko tudi s strani strank. "Ljudje se veselijo odprtja, želijo se usesti in podružiti, se vrniti v normalno življenje."

Razočaranja nad trenutno situacijo pa ne skriva Miran Vidovič, lastnik sicer priljubljenega Snack Bara in restavracije Nimis v Vanganelu. "Vsi vemo, kje smo, težko je," pove. "Delamo, preživljamo, ampak vse skupaj enostavno predolgo traja."

"V tem trenutku nam je najbolj pomembno, da ohranimo zaposlene in da vzdržujemo tim. Ne gre več toliko za posel, temveč za vzdrževanje. Da imajo ljudje službo oziroma nek dohodek," pripoveduje.

Kot je pojasnil, je izredno težko odpreti lokal "kar čez noč", zato se mu zdi odpiranje in ponovno zapiranje obratov najtežje in izredno "nehvaležno".

"Za odprtje lokala potrebujem kar nekaj denarja. Če odprem lokal in ga moram potem ponovno zapreti, ne samo, da mi ostaja roba in pijačam poteka rok, temveč bi v tem primeru, da bi lahko posloval, moral narediti tudi neko selekcijo med tem, kdo bo delal in kdo ne bo delal. To je izredno nehvaležno," pripoveduje.

"Skratka, ni nam lahko. Mi delamo izključno zato, da imamo nek prihodek in da lahko ohranimo zaposlene," zaključuje Vidovič.

Podobnega mnenja je tudi Roberto Cavallaro, lastnik znane picerije Pizza 33. "Če vprašate za moje mnenje, lahko gostinci bistveno bolj preprečujejo širjenje okužbe, ohranjajo varnost in distanco. Na nekaterih področjih, ki so sicer odprta, te kontrole nimajo. Mi lahko poskrbimo za razdaljo med mizami in za razdaljo med strankami," pove.

"Mislim, da smo gostinci zelo prikrajšani," je dejal. "Takšno poslovanje se ne splača, seveda pa moram držati tempo, ker so stroški isti. Ista je najemnina, elektrika, voda in seveda delavci. Kar se tiče zaposlenih, nisem hotel dati nobenega na zavod," pove.

"Ravno delavci so tisti, ki najbolj trpijo v vsem tem, hkrati pa na žalost nimajo nekega velikega glasu. Morajo se zadovoljiti s tem, kar je," pripoveduje. "Tudi oni so razočarani, premalo je ur, delajo minimalno, kar se da, da preživijo."

"Ne vidim smisla, da smo zaprti. Poglejmo sosednje države, recimo konkretno Trst. Ker je pri nas vse zaprto, gredo naši ljudje pač čez mejo na kavo," je še povedal.

Dodal pa je tudi, da po šestih mesecih zaprtja gostinstva in turizma okužbe ne padajo. "To je zdaj vprašanje, ali potem sploh rabi biti vse zaprto? Če smo gostinci največji problem za širjenje virusa, hkrati pa smo že toliko časa zaprti, potem to pomeni, da nekaj ali ne štima ali pa ukrepi ne delujejo," zaključuje.