Po besedah generalnega direktorja agencije za kmetijske trge Mirana Miheliča so za letošnjo kampanjo značilne velike vsebinske spremembe, ki jih je prinesel nov strateški načrt skupne kmetijske politike, in tudi nadgradnja informacijskega sistema.

"Sistem zbirnih vlog je zelo zahteven in kompleksen, za kar je bilo treba izpeljati vrsto izobraževanj in usposabljanj," je povedal na današnji novinarski konferenci. Kot je dodal, je vse to vplivalo tudi na poznejši datum začetka vnašanja vlog.

V letošnjem letu bo morala v praksi dokončno zaživeti tudi aplikacija za spremljanje kmetijskih površin Sopotnik. Sprva se bodo satelitski posnetki le zbirali, od 1. avgusta naprej pa bo mogoča tudi njihova obdelava.

Glede na to, da se bodo kmetijske površine začele spremljati s pomočjo satelitskih posnetkov, je še toliko bolj pomembna točnost prijave podatkov. "Sistem bo omogočal stoodstotno kontrolo površin. Deluje s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni, da lahko z določeno verjetnostjo potrdimo, da je posamezna površina v zbirni vlogi prijavljena pravilno ali pa tudi ne," je pojasnil Mihelič.

Bojazen, da bodo z aplikacijo izvajali neposredni vpogled, je po njegovih navedbah odveč, saj "resolucija podatkov ni tako dobra", da bi lahko videli posamezne ljudi in predmete.

Kot je še pojasnil, se bo v primeru, da sistem ne bo zaznal pravilne prijave, sprožil sistem komunikacije. Ta se bo izvajala na več načinov glede na starostno strukturo kmetovalcev (obveščanje s sporočili sms, elektronska ali fizična pošta). V skrajnem primeru bodo izvedli tudi terenski pregled površin.

Po pojasnilih Miheliča je ena od ključnih prednosti novega sistema v tem, da namesto sistema sankcioniranja, ki so ga izvajali v preteklih letih, prinaša "sistem sodelovanja s kmetom".

"Ko bo na zbirni vlogi ugotovljeno neskladje, bo lahko kmet zahtevek do 2. novembra letos bodisi prilagodil bodisi umaknil," je dejal Mihelič in dodal, da je dostop do aplikacije že na voljo na spletni strani agencije. Ob tem je kmete pozval k ureditvi stanja tako v registrih kmetijskih gospodarstev kot tudi živalskih registrih, ki se morajo skladati stanjem v naravi. Vsi podatki iz registra se namreč samodejno preslikajo v zbirno vlogo.

V času trajanja kampanje bo kmetom po Miheličevih besedah zagotovljena tako vsebinska kot tudi tehnična pomoč. Sicer pa sta v pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge agencija in ministrstvo pripravila tudi posebna navodila. Vlagatelji se lahko za dodatne informacije obrnejo tudi na klicni center agencije, stanje obravnave vlog pa lahko preverijo v spletnem pregledovalniku.

Sočasno z zagonom kampanje zbiranja subvencijskih vlog se začenja tudi izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike, je na novinarski konferenci izpostavila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar. Kot je spomnila, je krovna usmeritev načrta zagotavljanje trajnostne pridelave hrane na celotnem območju države. "Ukrepi, ki se izvajajo prek zbirne vloge, bodo prispevali k doseganju ciljev skupne kmetijske politike," je dejala.

Osnova za uresničevanje teh ciljev so tako imenovana neposredna plačila, pri čemer posebno pozornost namenjajo območjem z omejenimi možnostmi in sektorjem v težavah. Novost obdobja strateškega načrta skupne kmetijske politike pa je odprava plačilnih pravic in nova dohodkovna prerazporeditvena podpora, s čimer so bili narejeni koraki k bolj pravični razdelitvi neposrednih plačil. "Generacijsko prenovo bomo tudi v prihodnje zasledovali v okviru neposrednih plačil z dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete," je izpostavila Žagar.

Novost na področju varovanja naravnih virov in blaženja podnebnih sprememb pa so po njenih besedah obvezna pravila pogojenosti, ki so postala strožja od dosedanje navzkrižne skladnosti. Uvajajo pa se tudi enoletne sheme za podnebje in okolje, v primeru katerih gre za širše dostopne sheme, ki obsegajo 16-odstotni delež sredstev, namenjenih za neposredna plačila. Te ukrepe nadgrajujejo kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in drugi ukrepi v okviru programa razvoja podeželja, kot je na primer ekološko kmetovanje.

Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavila še nova plačila za območja Natura 2000, ukrepe za učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in optimiziranje izpustov toplogrednih plinov. Posebej pomembno področje so tudi ukrepi za dobrobit živali.

Skupni obseg sredstev za leto 2023 znaša približno 236 milijonov evrov, od tega je za neposredne podpore namenjenih dobrih 131 milijonov evrov. "Če se bodo pri izvajanju ukrepov pokazale potrebe po spremembah, se lahko država na to odzove tudi s prilagoditvijo strateškega načrta, zato da lahko zagotavlja učinkovito doseganje zastavljenih ciljev in namena skupne kmetijske politike," je še poudarila Žagar.