Omejevanje zaposlovanja tujcev

V Sloveniji si je kruh še pred nekaj leti služilo ogromno tujih delavcev, v zadnjih letih pa se število migrantov močno znižuje. Še leta 2008 je bilo vseh izdanih delovnih dovoljenj za tujce 85.302, lani pa le še 20.519. Res je sicer, da gre znižanje pripisati tudi dejstvu, da lahko tuji delavci že po 20 mesecih dela v Sloveniji pridobijo osebno delovno dovoljenje, ki jim omogoča zaposlovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače delavce.

Slovenija je sicer že med letoma 2004 in 2010 pritok tujih delavcev glede na gibanja na trgu dela omejevala s kvotami. Po uveljavitvi novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev leta 2011, ki je določila dodatne omejitve pri izdaji delovnih dovoljenj, pa kvote niso več potrebne.

Po novem je namreč temeljni pogoj za izdajo delovnega dovoljenja za novo zaposlitev tujca ta, da za prijavljeno prosto delovno mesto ni ustreznih domačih kandidatov. Ti pa v času krize in visoke brezposelnosti so, zato izdaja novih delovnih dovoljenj za tuje delavce v Sloveniji praktično ni več možna, je pojasnil vodja oddelka za izdajo delovnih dovoljenj na zavodu za zaposlovanje Miha Šepec.

Povpraševanje po migrantih kljub temu veliko

Po Šepčevih besedah je povpraševanje veliko predvsem v dejavnostih, ki so že v preteklosti pretežno zaposlovale prav tujce, denimo v gradbeništvu in kovinskopredelovalni industriji, pa tudi v gostinstvu in v času sezonskih del v kmetijstvu. Poleg tega na zavodu beležijo zanimanje za delavce, ki bi jih delodajalci radi napotili naprej na delo v druge države EU.

A to ne pomeni, da je zanimanje delodajalcev, ki so tisti, ki lahko zaprosijo za nova delovna dovoljenja za tujce, upadlo. Nasprotno, še vedno je precejšnje.

"Precej potreb pa je gotovo tudi zato, ker so tuji delavci običajno pripravljeni delati bistveno več in v težjih razmerah, ki velikokrat niso povsem v skladu z zakonsko ureditvijo," je ocenil predstavnik zavoda in pri tem posebej izpostavil delo na terenu, delo preko polnega delovnega časa in podobno. »V določenih primerih gre tudi za posebna znanja, ki jih domači iskalci zaposlitve nimajo," je pristavil.

Sprejetih več ukrepov za zaščito tujih delavcev

Pa uraden upad tujih delavcev pomeni tudi manj kršitev njihovih pravic? Potem ko so tuji delavci v Sloveniji v preteklosti doživljali hude kršitve svojih pravic, je zadnja novela zakona o zaposlovanju in delu tujcev za zaščito migrantov uvedla vrsto zaščitnih ukrepov.

Novela zakona določa, da mora delodajalec za tuje delavce zagotavljati najmanj minimalno plačo ter da prekinitve delovnega razmerja tujca in njegove odjave iz socialnega zavarovanja ne sme izvesti brez predhodne kontrole zakonitosti s strani zavoda in seznanitve delavca.

Kršitve vztrajajo

Na inšpektoratu za delo ločenih evidenc za kršitev pravic tujcev ne vodijo, posebej pa spremljajo kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki so jih lani zaznali 74. Poleg tega so, kot so navedli, posebej v zvezi s tujci zabeležili še 93 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vezanih na predpise o njihovem zaposlovanju in o delo na črno.

Šepec je medtem opozoril, da se v praksi še vedno dogajajo kršitve, kot so neizplačevanje plač, neizplačevanje nadurnega dela, opravljanje drugega dela in podobno. A delavci te kršitve zelo neradi prijavljajo, "saj če nimajo osebnega delovnega dovoljenja, tvegajo izgubo možnosti nadaljnje zaposlitve v Sloveniji".

Če ni veliko prijav, pa je veliko iskanja pomoči. Kot je razkril vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji Franci Zlatar, se tuji delavci nanje na pomoč obračajo razmeroma pogosto. "Lahko rečemo, da število iskalcev pomoči v zadnjih letih narašča," je izpostavil, v isti sapi pa priznal, da bi to lahko bila tudi posledica večje osveščenosti delavcev migrantov. V Slovenski filantropiji so letos do sedaj izvedli okoli 1500 informiranj in 900 poglobljenih svetovanj.

Med največjimi težavami zamujanje s plačami

Med najbolj pogostimi težavami tujih delavcev je Zlatar naštel večmesečno zamujanje z izplačilom plač, neizplačilo in/ali napačno obračunavanje nadurnega dela in dnevnic, neizplačilo nadomestila plač v primeru bolniške, neizplačilo regresa in prisiljevanje na odrekanje regresu, zadrževanje dela plače delavcem za plačane kazni ali povzročeno škodo ter zniževanje plač brez obrazložitve ali nove pogodbe in odštevanje "davka na recesijo".

Goljufanje, prevare in prazne obljube

Pogosti so še izsiljevanje "sporazumnega" prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zaposlovanje na črno, zloraba zaposlovanja za določen čas, zaračunavanje najemnine za prijavo na naslovu, na katerem vozniki dejansko ne živijo, ponarejanje podpisov delavcev, zatajevanje osebnih dokumentov delavcev migrantov, odpiranje in uničevanje njihove osebne pošte, ustvarjanje ekonomske odvisnosti migrantov, goljufanje, prevare, prazne obljube in podobno.

Zahteve po spremembah

Potem ko so pred nedavnim razkrili hude primere izkoriščanja tujih delavcev v gradbeništvu in prevozništvu - med drugim zgodbo delavca, ki je delal za 1,6 evra na uro - so spremembe že zahtevali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na njihovo zahtevo že odprlo zakon o gospodarskih družbah. Ta naj bi s spremembami preprečil enostavno veriženje podjetij oz. skrivanje delodajalcev pred terjatvami delavcev na način, da ustanovijo novo podjetje. Delodajalcem, ki kršijo pravice iz dela, naj namreč ne bi dopuščal, da ustanovijo novo podjetje.