Ob tem časnik spominja, da odsotnost slovenskih zastav na voliščih ni nekaj novega, saj se je v preteklosti to že dogajalo. Pri tem se varnostni organi na voliščih sklicujejo na interno okrožnico, ki naj bi predvidevala izobešanje le italijanske in evropske zastave. Slovenske zastave sicer predvideva 6. člen deželnega zakona, v katerem je zapisano, da je na območjih, kjer živijo pripadniki raznih deželnih jezikovnih skupnosti, na javnih občinskih poslopjih "poleg italijanske, evropske in deželne zastave izobešen tudi prapor tamkajšnje skupnosti". Podobne navedbe so tudi v občinskih statutih.

"Zelo me preseneča takšno pomanjkanje spoštovanja na ozemlju, kjer smo Slovenci naseljeni petnajst stoletij," je za Primorski dnevnik dejala senatorka Tatjana Rojc, ki ne razume, za koga je slovenska zastava moteča. Kaj pa o tem menite vi? Odgovorite v anketi. 

Lokalne volitve so potekale v okoli 1000 od 8000 občin, pravico do glasovanja je imelo okoli devet milijonov volivcev. Volitve so med drugim potekale v nekaterih večjih mestih, kot so Verona, Genova, Monza, Palermo in tudi Gorica. V večini večjih občin bo za izvolitev županov potreben drugi krog čez dva tedna.

Glasovanje so zaznamovale težave na nekaterih voliščih, zlasti v Palermu. Tam so se, ker je več vodij volišč v zadnjem trenutku odpovedalo sodelovanje, nekatera volišča odprla pozno. Italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese je dogajanje označila za skrajno resno ter napovedala preiskavo dogajanja.

Po poročanju medijev naj bi bil razlog za odsotnost dejstvo, da je lokalni nogometni klub Palermo v nedeljo igral pomembno tekmo, na kateri so si zagotovili preboj v drugo italijansko ligo, t. i. serie B.

Pravosodni referendumi v Italiji sicer niso uspeli, saj je glas oddalo le 20,8 odstotka volilnih upravičencev. Za veljavnost referendumov bi morala glasovati več kot polovica od 49 milijonov volivcev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Tisti, ki so glasovali, pa so večinsko podprli predlagane reforme.

Volivci so odločali o petih referendumskih predlogih, od kateri so se trije nanašali na reformo pravosodja, dva pa na kazensko pravosodje in boj proti korupciji.