Glodavci so se v Mestni občini Koper in Občini Ankaran nenormalno razmnožili v času epidemije covida, ko so se občani zadrževali doma, v kanalizaciji pa je pristalo več hrane, "kar je omogočalo idealne pogoje za življenje in razmnoževanje glodalcev. V času covida smo, namesto dveh zakonsko določenih deratizacij, v dogovoru z obema občinama pričeli z izvajanjem treh deratizacij, saj so razmere začele postajati nevzdržne," pojasnjujejo v Marjetici Koper.  Z dodatno deratizacijo na letni ravni je uspelo prisotnost glodalcev omejiti na vzdržno raven, zato to prakso podaljšujejo.

Največ težav z glodalci je še vedno na območju Olma in Šalare. "V Olmu in Šalari je težava, da poteka javna kanalizacija v večjem delu po zasebnih površinah, zato je izvajanje deratizacije omejeno, saj brez dovoljenja lastnika zemljišča izvajalec deratizacije ne sme vstopiti na zemljišče in postaviti vab v jašek javne kanalizacije. Ker se zaradi tega postavi na teh območjih manj vab kot je predvideno, je tudi deratizacija manj uspešna kakor na drugih območjih."

V Marjetici Koper vsak klic občanov v zvezi z glodavci in ščurki zabeležijo in posredujejo podatke podizvajalcem, ki preverijo stanje na terenu in po potrebi izvedejo deratizacijo ali dezinsekcijo. Občane pozivajo, da v izogib večjim težavam z glodavci ne mečejo ostankov hrane v  kanalizacijo.