Borut Pahor

Zamisli o dokončnem razpadu nekdanje Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem, je poudaril predsednik. Tudi če bi se spreminjanje meja začelo po mirni poti, se ne bi tako končalo, je dodal. Pahor je še poudaril, da bi čimprejšnja širitev EU na Zahodni Balkan "zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja".

Zatrdil je, da se s premierjem Janezom Janšo pred svojim obiskom v Sarajevu marca letos ni pogovarjal o domnevnem non-paperju. Dejal je, da zato njegovih pogovorov v BiH nikakor ni mogoče razumeti kot tipanja terena za zamisli iz dokumenta.

Portal Necenzurirano je v četrtek objavil neuradni diplomatski dokument, t. i. non-paper, o mejah na Zahodnem Balkanu, o obstoju katerega se je preteklih dneh ugibalo in je sprožal številne odzive, zlasti v regiji. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Dokument med drugim vključuje ideje o razdružitvi BiH - večino Republike srbske bi glede na dokument priključili Srbiji, večinsko hrvaške kantone BiH pa Hrvaški. Dokument poleg tega predlaga združitev Kosova in Albanije.

Janez Janša

Janša je na Twitterju v začetku tedna sicer zanikal, da bi non-paper dal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.

Plenković se je z non-paperjem o Zahodnem Balkanu seznanil v slovenskih medijih

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes zatrdil, da se je z vsebino neuradnega diplomatskega dokumenta o Zahodnem Balkanu seznanil v slovenskih medijih. "Videl sem ga, ker je bil včeraj (v četrtek) objavljen na nekem slovenskem portalu, in sem ga prebral. Noben segment našega sistema ni prejel tega dokumenta ne formalno ne neformalno," je v svojem sploh prvem odzivu na sporni non-paper na kratko odgovoril Plenković.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem med dvodnevnim obiskom v BiH v sredo in četrtek povedal, da ni nobenih dokazov o obstoju "fantomskega" non-paperja Slovenije, ki naj bi govoril o razdružitvi BiH. Povedal je, da obstaja samo hrvaški non-paper o BiH, ki ga je skupaj s petimi članicami EU, tudi Slovenijo, predstavil prejšnji mesec v Bruslju. Pobudo, da bi pomagali BiH pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU, so podprle še Bolgarija, Ciper, Grčija in Madžarska.

Andrej Plenković

V BiH resno vznemirjeni

Medtem je bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović danes v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu opozoril na nevarnosti, ki izhajajo iz omenjenega neuradnega dokumenta. Izpostavil je, da so zamisli o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu povzročile resno destabilizacijo in vznemirjenost v BiH, saj so v javnosti ustvarile vtis, da si nekateri krogi v EU prizadevajo za ogrožanje ozemeljske celovitosti BiH.

Pojasnil je, da v srbski entiteti Republiki srbski "separatistične politične sile" že dlje časa grozijo z odcepitvijo od BiH, navedbe iz non-paperja pa pojasnjujejo kot dokaz o podpori takšnim pobudam znotraj EU, je poročala tiskovna agencija Federacije BiH Fena. Džaferović je izpostavil, da izkušnje iz prejšnjega stoletja, vključno z genocidom v Srebrenici, kažejo, da bi prikrojevanje meja ogrozilo mir v BiH in na Zahodnem Balkanu, posledično pa tudi stabilnost Evrope, ki temelji na nespremenljivosti meja.

"Glede na to, da gre za zelo nevarne zadeve, sem začutil potrebo, da vas opozorim, da je tovrstne pobude treba onemogočiti na samem začetku. BiH pričakuje od EU več pozornosti za verodostojno perspektivo članstva v EU," je zapisal Džaferović v pismu Michelu.

Šefik Džaferović

Predsednik največje bošnjaške stranke v BiH SDA Bakir Izetbegović pa je podobno pismo naslovil na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Donalda Tuska. Zapisal je, da ne ve, kdo je avtor in prejemnik non-paperja, da pa je "jasno, da te teze zagovarja del desničarskih in profašističnih strank v Evropi, ki so pod vplivom malignih sil izven Evrope", in ki predstavljajo nevarnost ne samo za BiH, temveč tudi za celotno EU, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Tudi Izetbegović opozarja, da bi delitev BiH nedvomno pripeljala do spopadov, ki bi se potem razširili na celotno regijo. Meni, da bi Evropski parlament in ostale evropske institucije morale še enkrat jasno izpostaviti zavezanost načelu nedotakljivosti meja v celotni Evropi in pomagati BiH na poti v članstvo v EU.

Za predsednika HDZ BiH Dragana Čovića pa je non-paper zgolj spodbuda politikom v BiH, da se lotijo dela in ne zapravljajo časa z razpravami, kot je ta, ali je mogoča mirna razdružitev države ali ne. "Moramo uvesti reforme, da ne bi govorili o razdružitvi BiH," je izjavil Čović med obiskom v Kiseljaku. Letos sta po njegovi oceni najbolj pomembni reforma volilne zakonodaje in sprememba ustave BiH, da bi to reformo bilo mogoče izvesti, je še poročala Hina.