"Kolesa s pomožnim motorjem prvič zaznamo v zakonu o varnosti cestnega prometa iz leta 1998," nam je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi na koprski policijski upravi, Anita Leskovec. Po zakonu ta sicer spadajo v isto kategorijo kot kolesa, kolo s pomožnim motorjem pa sme v cestnem prometu voziti otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Kot so pojasnili na policijski upravi, je čelada pri vozniku kolesa s pomožnim motorjem obvezna za otroke do 14. leta.

Kot predpisuje Zakon o pravilih cestnega prometa, morajo vozniki koles, torej tudi koles z motorjem, voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali poti. Kjer pa tovrstnih prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

Na vprašanje o številu nesreč, v katerih so udeleženi vozniki koles s pomožnim motorjem, na policijski upravi niso mogli odgovoriti, saj vodijo statistiko skupaj s kolesarji. Težava pri kolesih s pomožnim motorjem je tudi njihova predelava. "Koliko je v prometu predelanih vozil, je težko oceniti, je pa iz prakse razvidno, da so predelani predvsem tisti, ki jih vozijo mladi," pojasnjuje Leskovčeva. Kot razlaga, ob sumu, da je vozilo predelano, v skaldu s 73. členom Zakona o motornih vozilih policist odredi izredni tehnični pregled. "V letošnjem letu smo zasegli nekaj več kot 50 takih vozil. V teh primerih podamo obdolžilni predlog sodišču za prekrške, ki odloča o odvzemu predmeta," še dodaja.

"Policisti ugotavljajo tudi odgovornost staršev pri mladoletnih kršiteljih," pravi predstavnica. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč nalaga, da so starši dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu. Za tovrstni prekršek je po zakonu predpisana globa 160 evrov.