Medtem ko nekatere projekte podpirajo ljudje, druge podpirajo predvsem politični in gospodarski lobiji. Marsikdo pa sesprašuje, kdo bo sploh prispeval sredstva za investicije.

Javna razgrnitev dokumenta o projektu izgradnje športne infrastrukture na področju Rikorva naj bi bila sprva predvidena za letošnji september, po drugih, neuradnih informacijah, pa šele marca prihodnje leto. Do takrat bodo občinske strokovne službe skupaj z izdelovalcem OPN, novogoriškim podjetjem Locus d.o.o., pristopile k pripravljanju dopolnjenega osnutka. V sedanji zasnovi dokumenta je intenzivna pozidava predvidena predvsem na območju med Izolo in Jagodjem ter na območju Šareda in Kort. In komu bodo namenjena nova stanovanja, saj Izolani že sedaj pridejo težko do nepremičnin? Ali je smiselno graditi nove stanovanjske soseske v občini, ki je doživela gospodarski pogrom in še vedno ni uspela ukrotiti visoke brezposelnosti? Revščina po podatkih območne izpostave Rdečega križa tepe skoraj vsakega četrtega Izolana.

Področje Rikorvo, kjer se nahajajo zemljišča v lasti izolske občine, trenutno pa jih ima v najemu Vinakoper, je občutljivo prodročje, ki bi ga nekateri občani raje namenili drugim dejavnostim. Mnogi ugotavljajo, da je Izola podhranjena predvsem na področju športne infrastrukture. In to kljub temu, da nekateri klubi, kot so na primer rokometaši RD Izola, s skromnimi sredstvi dosegajo vrhunske rezultate.

Zato je tudi prišlo do pobude o umestitvi Športno Rekreacijskega parka Rikorvo v OPN Občine Izola. Predstavil nam jo je arhitekt Jernej Živic (Arhipelag d.o.o.), ki je tudi avtor idejne zasnove o izgledu parka. Ta bi prišel v poštev pri organizaciji večjih športnih, glasbenih in kulturnih prireditev, ki jih je v občini kar nekaj in bistveno prispevajo k prepoznavnosti Izole in širitvi  ponudbe mesta. Hkrati bi to območje ostalo športno rekreativna površina, torej nekakšna pljuča mesta. Vanj bi namreč vključili veliko zelenja. Živic opozarja, da se strateški del osnutka OPN v več primerih ne ujema z izvedbenim delom. Za izvedbo parka naj bi se sicer našli investitorji, ki bi bili pripravljeni vlagati v obliki javno zasebnega partnerstva, nekaj finančnih sredstev pa bo  potrebno pridobiti prek evropskih razpisov.

Zemljaričev projekt brez investitorjev
Celotni projekt vlaganj v območje od Delamarisa do izolske Rude bi zahteval približno 300 milijonov evrov. Izolski župan Igor Kolenc in svetniki so se sicer pred časom sestali z Luisom Ramosom, regionalnim direktorjem Meliá Hotels International, ter s predstavniki Urbane prenove Izola, konzorcija lastnikov zemljišč na območju Ladjedelnice Izola in Delamarisa. Španci so pripravljeni le upravljati turistično naselje, iz česar lahko sklepamo, da sredstev  za investicijo nimajo. Ob upoštevanju sedanjega položaja Španije, ki potrebuje finančno pomoč EU, je mera polna. Zemljaričevih 325 novih stanovanj bi lahko pomenilo tudi novo mesto duhov. V njih bi, če upoštevamo, da si Izolani stanovanj ne bodo mogli privoščiti, prevladovali tujci in Slovenci, zaradi česar bi izven poletne sezone in sončnih koncev tedna nepremičnine samevale. 

Kot potencialne investitorje se sicer omenja Ruse, ki venomer kažejo apetite po slovenski Istri. Izola naj bi z novim OPN-jem dobila tudi otok, ideja o golf igrišču pa bo, kot kaže, splavala po vodi.