Sedem šimpanzov je poslušalo različne klavirske skladbe, dolge po dve minuti s počasnim do zelo hitrim tempom. Vseh sedem primatov se je odzvalo z gibom, ki so ga ponovili več kot trikrat. Samci so bili bolj odzivni na zvoke, je razvidno iz študije znanstvenikov Yuke Hattori in Masakija Tomonage. Možno je, da ples temelji na vedenju, ki je bilo prisotno že pri skupnih prednikih šimpanzov in ljudi pred okoli šest milijoni let. Na glasbo se sicer odzovejo tudi druge živali, med njimi kakaduji in morski levi, dodajajo v študiji.

Znanstvenika sta skušala predvsem ugotoviti, kakšen zvok spodbudi kakšne gibe. Znano je bilo že namreč, da se šimpanzi odzovejo na hrup z gibi. V divjini na primer samci izvedejo t. i. deževni ples, ko začne močno deževati.