Ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov je informacijski pooblaščenec včeraj pripravil dogodek, v ospredju katerega je bila nedavna uveljavitev novega zakona o varstvu osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec je sicer lani uvedel 1030 inšpekcijskih postopkov, prejeli pa so 160 pritožb zaradi kršitev pravic posameznikov.
KAKO VARNI SO NAŠI OSEBNI PODATKI: Informacijski pooblaščenec lani uvedel 1030 inšpekcijskih postopkov
Slovenija
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na dogodku predstavila bistvene izzive v času uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov brez zakona o varstvu osebnih podatkov in z omenjenim zakonom, so zapisali v sporočilu za javnost.
Predstavili so tudi kratko statistiko dela Informacijskega pooblaščenca v lanskem letu. V letu 2022 je uvedel 1030 inšpekcijskih postopkov in prejel 160 pritožb zaradi kršitev pravic posameznikov.
EVROPSKI DAN VARSTVA OSEBNIH PODATKOV ➡️ Ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov je Informacijski pooblaščenec (IP)...
Objavil/a Informacijski pooblaščenec dne Petek, 27. januar 2023
Aktivno je sodeloval tudi v 190 postopkih sodelovanja pri čezmejnem nadzoru zoper upravljavce, ki imajo sedež v drugih državah članicah EU, njihove aktivnosti pa zadevajo tudi slovenske državljane. Pooblaščenec vsako leto prejme veliko število zaprosil za mnenje, lani je bilo tako izdanih 876 pisnih mnenj in izvedenih 2303 svetovanj po telefonu.
Na okrogli mizi, ki jih prinaša zakon o varstvu osebnih podatkov, so udeleženci predstavili svoje poglede na postopek sprejemanja zakona, posamezne določbe zakona, izrekanje sankcij pred in po sprejemu zakona ter bistvene novosti za zavezance, posameznike in nadzorni organ.
Tudi letos je pooblaščenec podelil priznanja organizacijam, ki so v preteklem letu pridobile certifikat s področja informacijske varnosti, katerega je v preteklem letu pridobilo rekordnih 30 organizacij. S pridobitvijo certifikata dobitniki izkazujejo veliko stopnjo zavedanja o pomenu varovanja informacij in s tem tudi osebnih podatkov.
Tradicionalno je bilo podeljeno tudi priznanje ambasador zasebnosti, ki ga je za leto 2022 prejel Blaž Markelj, predstojnik katedre za informacijsko varnost na mariborski fakulteti za varnostne vede, in sicer za uspešno povezovanje deležnikov, organizacijo aktualnih konferenc in delo z mladimi na področju informacijske varnosti, so še zapisali.
Komentiraj
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Zadnje z obale
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56
PRETEP V KOPRSKEM LOKALU: Policisti zasegli naboje in pištolo brez serijskih številk
A.S.
-
včeraj ob 11:32
Ker ni pustil kamere prižgane, so ga odpustili. Zdaj morajo plačati odškodnino
Nizozemsko sodišče je odločilo, da so bile delavcu podjetja, ker med delom od doma ni pustil prižgane spletne kamere, zaradi česar so ga odpustili, kršene njegove pravice. Uslužbencu ameriškega IT podjetja Chetu je sodišče prisodilo približno 75.000 evrov.
Avgusta so moškemu, ki dela v nizozemski podružnici podjetja Chetu, ki ima sicer sedež na Floridi, rekli, naj med delom deli svoj zaslon in pusti kamero prižgano. Ko je slednje zavrnil, so ga odpustili, kot razlog pa navedli zavrnitev dela in nepokornost. Predstavniki podjetja Chetu se na sodnem zaslišanju niso pojavili, prav tako sodišču niso dali izjave, je zapisano v sodbi. Sodišče je o zadevi sicer razsodilo septembra, njegove ugotovitve pa so objavili ta mesec in je o njih poročal Netherlands Times.
Moški je za podjetje Chetu delal od leta 2019, ko so ga avgusta pozvali k sodelovanju v Programu korektivnih ukrepov (CAP) – Virtualni razred, med katerim naj bi njegova spletna kamera ostala prižgana. Glede na sodni zapisnik je uslužbenec to zavrnil z besedami: "Ne počutim se prijetno, ko me devet ur na dan spremlja kamera. To je vdor v mojo zasebnost in se počutim zelo neprijetno. To je razlog, zakaj moja kamera ni vklopljena. Že tako spremljate vse dejavnosti na mojem prenosnem računalniku in z vami delim svoj zaslon."
Na ugovore zaposlenega so iz podjetja odgovorili, da se to ne razlikuje od opazovanja zaposlenega v pisarniškem okolju. Toda sodišče se s tem ni strinjalo in se je sklicevalo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v kateri je navedeno, da je treba video nadzor zaposlenega na delovnem mestu, ne glede na to, ali je prikrit ali ne, obravnavati kot precejšen poseg v zasebno življenje zaposlenega. Sodišče je ugotovilo, da ni bilo zadostne utemeljitve za spremljanje zaposlenega in je zato podjetje kršilo njegove pravice do zasebnosti.
V začetku tega leta je sicer več sindikatov posvarilo, da je uporaba tehnologije nadzora na delovnem mestu – vključno z uporabo umetne inteligence za spremljanje delavcev – med pandemijo močno napredovala in uhaja izpod nadzora. Metode, ki so se jih posluževali, so vključevale spremljanje elektronske pošte in datotek, spletnih kamer na službenih računalnikih, sledenje, kdaj in koliko delavec tipka, sledenje opravljenih klicev in gibanja delavca z uporabo CCTV in naprav, ki jim je mogoče slediti, zato so pozvali k strožji ureditvi za zaščito delavcev.
24ur.com/novice/...dnino.html
icenter.si/blog-...gIt8vD_BwE
spot.gov.si/sl/poslo...o-na-domu/
informiran.si/po...ghtFrame=1
mojedelo.com/zap...ev-na-domu
BOB DNEVA
"Mislim, da je bil prostor osebne svobode takrat v osemdesetih mnogo večji, kot je danes, ko vendarle na vsakem koraku vlada neka cenzura ali avtocenzura."
Boris Petkovič, filmski režiser
Sreda, 14.december 2022
vecer.com