V nedeljo se je končal prvi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki jo bodo ponovili tudi junija in avgusta. V okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost so policisti 3. aprila izvedli mednarodno usklajen maraton nadzora hitrosti, v Sloveniji so hitrost merili na 611 lokacijah. Prehitra vožnja je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Z maratonom nadzora hitrosti želijo znižati povprečne hitrosti in vplivati na zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestnoprometnimi predpisi in razmerami na cesti.

Tokrat pa so preverili tudi vpliv zavedanja o maratonu merjenja hitrosti. Hitrost voznikov je AVP preverjala s preventivnimi tablami Vi vozite, ki stojijo v občinah Beltinci, Hoče–Slivnica, Bistrica ob Sotli, Cerklje na Gorenjskem, Ribnica, Dobrova–Polhov Gradec, Dobrepolje in Grosuplje. Omejitev hitrosti je na vseh merilnih mestih 50 kilometrov na uro. V raziskavi so primerjali hitrosti v terminu pred izvedbo maratona nadzora hitrosti, ko so tudi izklopili prikazovalnik, ter terminih med nadzorom hitrosti in teden dni po njem. Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten.

Najhitreje so vozniki vozili v prvem terminu, ko je bil ekran tudi izklopljen. Na dan, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, so bile povprečne hitrosti na vseh lokacijah nižje. Po podatkih AVP se je v povprečju povprečna hitrosti na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oziroma 6,2 odstotka. V tretjem terminu so na prikazovalnikih zaznali višje povprečne hitrosti kot v času maratona nadzora hitrosti. Vendar so bile hitrosti nižje kot v prvem terminu.

Povprečne hitrosti so se v primerjavi z drugim terminom v povprečju povečale za 2,1 kilometra na uro oziroma 4,2 odstotka. Preventivne akcije kažejo, da se udeleženci v prometu še vedno premalo zavedajo, da so hitrost ter neprilagojena in objestna vožnja lahko usodni, so sporočili z AVP.