Vključenost prebivalstva v načrtovanje in udejanjanje razvoja je predpogoj za to, da se tudi na podeželju ustvarja delovna mesta in hkrati varuje naravo, je za STA pojasnil Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis.

Že do zdaj so v zavodu izvajali več delavnic in drugih aktivnosti v smeri povezovanja nevladnih organizacij ter vzpostavili neformalno Mrežo za preporod Istre. Kot namreč ugotavlja Podmenik, na istrskem podeželju deluje več organizacij, ki pa niso bile povezane med seboj. Sad tega povezovanja so tudi že konkretne akcije. To soboto bodo denimo izvedli čistilno akcijo na območju reke Dragonje.

Podmenik je z obiskom torkove predstavitve zadovoljen. Udeležencev je bilo okoli 20, organizatorji pa so dobili tudi vpogled v mnenja domačinov o potencialih in nevarnostih tega območja. Še eno predstavitev pripravljajo prihodnji torek v Gračišču.

Med potenciali, kot jih vidijo prebivalci podeželja, sta najbolj izstopala zeleni turizem in kmetijstvo, v povezavi ne le s pridelavo ampak tudi predelavo proizvodov, kot poglavitna nevarnost pa je bilo izpostavljeno pomanjkanje sodelovanja med različnimi akterji.

Prav povezovanje od spodaj navzgor bo ključnega pomena pri programu LEADER/CLLD v obdobju 2014-2020, ki so ga predstavili v okviru dogodka. Po opredelitvi prioritet posamezne mikroregije, v tem primeru Istre, bo treba pripraviti konkretne programe razvoja podeželja, ki bodo morali biti čim bolj kakovostni.

Iz omenjenega programa bo za celotno istrsko regijo na voljo 1,5 do dva milijona evrov v šestih letih oz. okoli 300.000 evrov letno, kar ni tako veliko. Prav zato bodo morali narediti korak naprej ter čim bolj povezati zamisli, skrbno izbrati prioritete ter ugotoviti, kako jih uresničiti. Predpogoj za vse to pa je prav partnersko sodelovanje, je še ocenil Podmenik.