Lanskoletne volitve so dodobra spremenile razmerja sil na političnem parketu. Z volilnim rezultatom so bili v slovenski Istri najbolj zadovoljni v Gibanju Svoboda – dobili so kar tri poslance, sledili so Socialdemokrati (SD) in Levica, vsak z enim. Ker je torej vladajoča koalicija tukaj zelo dobro zastopana, so pričakovanja volivcev temu primerno velika. Pregledali smo, kako aktivni so bili v dobrem letu, odkar so bili izvoljeni, istrski poslanci in kako so zadovoljni s svojim delom.

Najbolj politično prekaljena istrska poslanka je Meira Hot, podpredsednica Socialnih demokratov in v tem mandatu tudi podpredsednica državnega zbora. Med vsemi je tudi najbolj aktivna; do danes je podala kar 49 poslanskih vprašanj in pobud. Njena prisotnost na glasovanjih sej državnega zbora (DZ) je 94 odstotna. Kot glavno značilnost prvega leta novega mandata navaja drugačno vodenje države: "Volivkam in volivcem smo dali jasno zavezo po drugačnem vodenju države – po demokratičnem, spoštljivem, preglednem, vključujočem in potrpežljivem upravljanju javnih zadev, zato nosilci funkcij tudi nosimo visoko odgovornost, predvsem pa, da se tega držimo v svojih ravnanjih."

Tamara Kozlovič, poslanka Gibanja Svoboda, je doslej podala deset poslanskih vprašanj in pobud; njena prisotnost na glasovanjih sej DZ je 86 odstotna. Po prvem letu svojega delovanja v politiki na državni ravni se še vedno počuti optimistično. "Politika zahteva veliko dogovarjanj in tudi kompromisov. To je lahko velikokrat stresno, sploh zame, ker sem navajena izvršnega dela in hitrih reakcij. V politiki žal nič ne gre hitro, bodisi zaradi nagajanj opozicije bodisi zaradi različnih interesov in pogledov." 

Mateja Čalušić, prav tako poslanka Gibanja Svobode, je doslej podala vsega pet poslanskih vprašanj in pobud. Njena prisotnost na glasovanjih sej DZ je 97 odsotna. Kot pravi, se je poslansko delo izkazalo za "še veliko bolj dinamično, kot sem pričakovala. A če si vajen prizadevno delati, se tudi na novo delovno okolje zelo hitro privadiš." 

Njun strankarski kolega, izolski poslanec Robert Janev je doslej podal osem poslanskih vprašanj in pobud, njegova prisotnost na glasovanjih sej DZ pa je kar sto odstotna. "Navkljub zelo visokemu in napornemu ritmu se po prvem letu delovanja v DZ počutim zelo dobro," zatrjuje. Najbolj negativno ga je presenetilo spoznanje, "da se je v treh desetletjih vzpostavil tako tog in kompleksen sistem, v katerem se nekaterih na videz zelo enostavnih stvari ne da rešiti v razumnem času."

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je doslej podal deset poslanskih vprašanj in pobud. Njegova prisotnost na glasovanjih sej DZ je 97 odstotna. Kot pravi, je novi poslanski mandat bistveno drugačen od prejšnjih dveh. "Mandat smo pričeli z intenzivnimi usklajevanji koalicijske pogodbe, istočasno pa še z vsemi postopki v stranki za vstop v vlado. Prvo leto so najbolj zaznamovali referendumi, sledile so ustavne presoje, preden je vlada sploh lahko pričela z delom."

Nekoliko izstopa poslanec italijanske narodnosti Felice Žiža, ki doslej še ni podal nobenega poslanskega vprašanja in pobude; njegova prisotnost na glasovanjih sej DZ je 83 odstotna. Pravi, da je bilo v tem času sodelovanje dobro, "poudarek je bil na usklajevanju projektov in programov, ki so opredeljeni v Dogovoru o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado RS".

Odgovore vlade dobijo "iz prve roke"

Vsi istrski poslanci sicer menijo, da so poslanska vprašanja in pobude v prvi vrsti orodje opozicije. Meira Hot poudarja, da se aktivnost ne odraža vedno zgolj v statistiki vloženih poslanskih pobud in vprašanj, temveč "v vseh prizadevanjih posameznega poslanca, da deluje v prid ljudi. To pomeni, da je aktiven na terenu, kar ni omejeno zgolj na lokalno okolje, tam posluša in razmišlja, kako vključiti slišano v vsakdanje delo."

Kozlovičeva pri tem opozarja, da se lahko vprašanja in pobude zlorablja "za oviranje dela ministrstev in vlade. Če berete vprašanja ali pobude opozicijskih poslancev, gre v večini primerov za neposredne provokacije". Po njenih besedah imajo poslanci Svobode neposreden dostop do vseh ministric in ministrov, zato odgovore dobijo "neposredno iz prve roke in za 'žarometi'".

Gibanje Svoboda: Odpravili so "veliko škodljivih posledic prejšnje vlade"

Poslanci za prvo leto mandata kot svoje dosežke izpostavljajo aktivnosti, ki se dotikajo lokalnega in regionalnega okolja slovenske Istre. Kot pravi Meira Hot, "področij je ogromno – od prometne infrastrukture, zdravstva, osebne asistence, paliativne oskrbe, prostorskih stisk, vinjetnega sistema itd. Včasih so ti koraki manjši in jih zazna le ozka skupina ljudi, toda vsi so pomembni pri doseganju cilja za boljše življenje vseh."

Poslanci Svobode so si enotni: v prvem letu mandata so med drugim odpravili "veliko škodljivih posledic prejšnje vlade", v Slovenijo vrnili spoštljivo komunikacijo, vzpostavili sodelovanje s civilno družbo, sprejeli zakon o RTV Slovenija, ublažili energetsko in prehransko draginjo ter začeli z zdravstveno reformo. Vsi trije poslanci Svobode tudi aktivno delajo na projektih, kot so vodooskrba slovenske Istre, ureditev cestnega prometa in pospešitev gradnje vzporednega tira drugemu tiru.

Poslanec Tašner Vatovec glede uresničitve svojih predvolilnih obljub poudarja "temelje stabilnega financiranja javnih najemnih stanovanj, naslovili smo razmerja prekarnega dela na področju kulture, okrepili delovno inšpekcijo itd." Za največji uspeh pa šteje "prepričljivo zaupnico s strani ljudi na lanskih referendumih, predvsem tistem o RTV", medtem ko za neuspeh ocenjuje dosedanje korake na področju zdravstva.

V člankih, ki jih bomo objavili v nadaljevanju, bomo predstavili celovite odgovore istrskih poslancev; med drugim so povedali, kaj konkretno so naredili glede uresničevanja svojih predvolilnih obljub in kaj načrtujejo narediti za slovensko Istro v prihodnje.